URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

PIŠE: Varčevanje bolj p o m e m b no kot kadarkoli prej Varčevanje je sila pomembno. Varčujemo ne le posamezniki, ampak se - še posebno v seda- njih kriznih časih - neredko močno zateguje pas oziroma varčuje tudi v zasebnih podjetjih, nekoliko manj v javnih in državnih podjetjih, morda še najmanj pa v javnem sektorju. Četudi je glavnina reševanja posledic finančno- gospodarske krize, ki se počasi preveša v peto leto, padla ravno na državo. Pač v skladu z reklom: dobički so zasebni, izgube pa državne. V Večerovi tradicionalni oktobrski tematski prilogi o varčevanju smo preverili aktualno bančno ponudbo, tokrat na področju rentnega varčevanja. Razlike med obrestnimi merami posameznih ponudnikov rentnega varčevanja, ki velja za dolgoročno, so precejšnje. Vse ban- čne institucije pa poudarjajo njegov pomen, saj se varčuje vse od pet pa tudi do 30 let za točno določen namen, recimo šolanje otroka, polnoletnost vnukov, nakup novega avtomo- bila, lahko pa tudi za rento k plači ali kasnejši pokojnini. Nekateri ponujajo tudi t. i. pokoj- ninsko varčevanje, ki pa za zdaj v nasprotju z drugim pokojninskim stebrom in dodatnim pokojninskim zavarovanjem še ni davčno sti- mulirano. Sicer pa imamo v Sloveniji od letos že tudi t. i. prejemnike klasičnih rent dodatne- ga pokojninskega zavarovanja, ki nekaterim odebelijo (osnovne) pokojnine tudi do 10 odstotkov. Pomen teh rent bo s pričakovanim padanjem prihodnjih osnovnih pokojnin vedno večji in tudi zaradi tega svarilo, naj posamezni- ki premije kolektivnega dodatnega pokojnin- skega zavarovanja po preteku desetih let ne dvigujejo in porabljajo za sprotno potrošnjo. Pišemo tudi o tem, da pogled v preteklost pokaže, da so bolj tvegane naložbe praviloma tudi donosnejše, četudi so lahko vmes leta in celo desetletja padajočih delniških tečajev. Veliko pa je mogoče privarčevati tudi z izbiro nam ustrezajočega zavarovanja, kar moramo prilagoditi svojim življenjskim okoliščinam in načinu življenja. Za finančno povprečno opismenjenega posameznika pa je lahko še najbolj primerna dolgoročna naložba investira- nje v vzajemni sklad, po možnosti z mesečnim vplačevanjem denarja. Dobre naložbe se še vedno skrivajo tudi v nepremičninah, ki imajo kljub občasnemu padcu vrednosti dolgoročno pozitivne obete, saj je prebivalstva vse več, obseg zemljišč in posredno nepremičnin pa je omejena dobrina. Posebej bi radi opozorili na trenutno morda špekulativno (pre)visoke cene zlata, ki sov zadnjih letih v povprečju vsako leto pridobivale nekaj deset odstotkov. Podobno seje nekaj časa dogajalo tudi švicarskemu franku, dokler pred nekaj tedni niso ukrepali predstavniki švi- carske centralne banke, ki želijo na vsak način in za vsako ceno ohraniti konkurenčnost švi- carskega izvozno usmerjenega gospodarstva. Tako kot imamo zdaj morda opraviti z zlatim balonom, smo imeli pred štirimi leti v Sloveniji z borznim balonom, ko so se banke in prek njih zasebna podjetja (zlasti za menedžerske prevzeme) v tujini po takrat ugodnih obre- stnih merah zadolževali čez vse meje razuma. Podobno zdaj velja za slovensko državo, ki je ob vse večjem številu brezposelnosti in rasti socialnih izdatkov na vse hujši preizkušnji. ]e že tako, daje treba zapitek za dolg prej ko slej plačati. Ravno zaradi tega ne škodi, če imamo posamezniki, podjetja pa tudi država za slabe čase kje privarčevane kakšne presežke...