URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Slavje palestinskega predstavnika Salima Al Zanuna (levo) s turškim sponzorjem, zu- nanjim ministrom te države Mevlutom Cavusoglujem včeraj v Strasbourgu (Reuters) Nesorazmerj med spoloma Palestincem je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope včeraj dodelila stauts "partnerja za demokracijo" P a r l a m e n t a r na skupščina Sveta Evrope (PS SE) je na jesenskem zaseda- nju v Strasbourgu, ki ta teden poteka do petka, opozorila, da bi morali Alba- nija, Armenija, Azerbajdžan in Gruzija ugotoviti, zakaj nastajajo nesorazmer- ja med spoloma pri novorojenih otro- cih. Naravno razmerje med spoloma ob rojstvu je 105 dečkov na 100 deklic, medtem ko se v Albaniji, Armeniji in Azerbajdžanu na sto deklic rodi 112 dečkov, v Gruziji pa 111. Skupščina je zato sprejela resolucijo, v kateri ome- njene države poziva k izboljšanju izo- braževanja zdravstvenega osebja glede prenatalne izbire spola in njenih po- sledic. Poleg tega jih opozarja, da je nujno izboljšati položaj žensk v družbi. Vse članice SE so pozvali, naj sprejme- jo zakone, ki bodo prepovedali izbira- nje spola pri umetni oploditvi oziroma pri izvajanju legalnih splavov, razen kadar je to opravičljivo zaradi dednih bolezni. PS SE je sicer včeraj Palestincem dodelila status "partnerja za demo- kracijo". Predsednik palestinskega nacionalnega sveta Salim Al Zanun je odločitev označil za "zgodovinsko" ter dodal, da bo prispevala k miru v regiji. Pododbor Parlamentarne skup- ščine SE pa je v ponedeljek ocenil, da sprejemni center za prebežnike na italijanskem otoku Lampedusa ni pri- merno opremljen za to, da migran- ti tam ostanejo dlje časa oziroma so zaprti brez dostopa do sodnika. Lam- pedusa mora ostati sprejemni center, poudarjajo. Kot poudarja ad hoc odbor, ki je poročilo pripravil na pod- lagi nedavnega obiska na Lampedusi, zaradi neustreznih razmer nastajajo napetosti in nasilje, kar odbor najo- streje obsoja. Odbor Parlamentarne skupščine SE za pravne zadeve je opozoril tudi na izbruh protiromskega razpoloženja v Bolgariji. Bolgarske oblasti je pozval, naj romsko manjšino zavarujejo pred napadi in odločno ukrepajo ob pojavu sovražnega govora. V Bolgariji že nekaj časa trajajo protiromski protesti, ki jih je sprožila smrt 19-letnega Bolgara v vasi Katunica na jugu države, za katero naj bi bil po mnenju nekaterih odgo- voren romski baron Kiril Raškov. (zur) Napad na avtobus s šiitskimi muslimani Domnevni sunitski skrajneži so na jugozahodu Pakistana včeraj napadli avtobus s šiitskimi muslimani in pri tem ubili dvanajst ljudi, šest pa jih ranili. Napad se je zgodil v bližini Kvete, glavnega mesta province Balučistan. Sunitski skrajneži, ki naj bi bili povezani z Al Kaido, so v zadnjih tednih izvedli že več podobnih napadov. Napad so izvedli štirje napadalci na motorjih, ki so ustavili avtobus s pretežno šiitskimi muslimani, namenjenimi na delo v Kveto. Potnike so prisi- lili, da so izstopili iz avtobusa in se postavili v vrsto, nato pa začeli nanje stre- ljati, je povedal predstavnik policije Hamid Šakel. Med mrtvimi je enajst šiitov in sunit, ranjeni pa so še štirje šiiti in dva sunita. Sunitski skrajneži, ki naj bi bili ideološko in operativno povezani s teroristič- no mrežo Al Kaida in talibani, so pred dvema tednoma izvedli podoben krvav napad, v katerem je bilo ubitih 26 ljudi. V Pakistanu so suniti v večini, okoli 15 odstotkov je šiitov. Slednji so bili v preteklih letih pogosto tarče napadov. Sek- taško nasilje med suniti in šiiti je še zlasti pogosto v Balučistanu. (sta) Samomorilski napadalec v Mogadišu V središču Mogadiša, nedaleč od tamkajšnjih vladnih poslopij, je včeraj samo- morilski napadalec razstrelil avtomobil bombo in pri tem ubil najmanj 50 ljudi, več deset je ranjenih. Napad, za katerega je odgovornost prevzela islamistična milica Šabab, je prekinil relativen mir, ki je v somalijski prestolnici vladal za- dnjih nekaj tednov. (sta) Namesto Sovjetske zveze Evrazijska unija Ruski premier Vladimir Putin se je v prispevku za časnik Izvestja zavzel za združitev nekdanjih sovjetskih republik v "Evrazijsko unijo". Ta bi po Putino- vem prepričanju morala graditi na izkušnjah EU in drugih regionalnih povezav. Rusija si sicer že več let prizadeva za tesnejše gospodarsko sodelovanje z nek- danjimi sovjetskimi republikami in je leta 2009 s Kazahstanom in Belorusijo celo ustanovila carinsko unijo, ki se je nato preoblikovala v enotno gospodar- sko območje. V članku je Putin zapisal vrsto pohval na račun tega sodelovanja. Ruski premier, ki bo na volitvah prihodnje leto ponovno kandidiral za polo- žaj predsednika države, je projekt označil za "zgodovinski preboj" za vse države nekdanje Sovjetske zveze. "Ne gre za oblikovanje Sovjetske zveze v novi obliki," je v članku zatrdil Putin. Evrazijska unija bi po njegovem prepričanju združila človeški in gospodarski potencial članic za zagotovitev "stabilnega globalne- ga razvoja". Omenjeni načrt sproža vprašanja glede ruske prihodnosti v Svetovni trgo- vinski organizaciji (WTO). Rusija je še edino veliko svetovno gospodarsko, ki ni v WTO, si pa že več let prizadeva za članstvo. (sta) EU in Romi v treh slikah Protiromski sentiment v Bolgariji, iz Francije Rome še zmeraj deportirajo, na Madžarskem pa je oblast zanje iznašla delovne tabore ALEŠ LEDNIK Smrt 19-letnega Bolgara v vasi Katuni- ca na jugu države, za katero naj bi bil po mnenju domačinov kriv romski baron in domnevni mafijski šef Kiril Raškov, imenovan car Kiro, ni spro- žila samo protiromskih protestov, ki so bili že na robu tega, da se sprevr- žejo v medetnično nasilje, pač pa tudi val sovražnega govora, ki ne sodi ne v Evropsko unijo (EU) in ne v 21. stole- tje. "Nočem živeti v ciganski državi", "Bolgarija Bolgarom" in "Cigani ven", so samo nekateri od vzklikov, ki so jih na sobotnem shodu proti nasilju, ko- rupciji in organiziranemu kriminalu, ki jih pripisujejo romski manjšini, iz- rekali protestniki v Sofiji. Bolgarija Njihov prezir do Romov je bil minulo soboto tako močan, da so preslišali pozive organizatorjev, naj se vzdržijo nasilja in uporabe sovražnega govora. Večjega izbruha nasilja sicer ni bilo, policija je priprla nekaj ljudi, toda o re- snosti razmer v Bolgariji pove dovolj dejstvo, da so Raškova na podlagi pri- jave zaradi grožnje s smrtjo aretirali, predsednik Georgi Parvanov in pre- mier Bojko Borisov pa sta v soboto sklicala celo sejo sveta za nacionalno varnost. Parvanov je po seji medije in politike, predvsem nacionalistično stranko Ataka, ki je organizirala pro- teste, pozval, naj vendarle prenehajo sovražni govor in protiromsko nastro- jenost. Romi v Bolgarji veljajo za druž- bene zajedavce, ki skozi organizira- ni kriminal in nasilje terorizirajo in ustrahujejo ostale državljane Bolgari- je, je bilo slišati izjave mladih Bolga- rov, ki so na sobotnih demonstracijah zahtevali strožje ukrepe do manjšine. Kljub etnični dimenziji zgodbe pa po- znavalci razmer ocenjujejo, da je pravi razlog za izbruh nezadovoljstva neka- znovanost bolgarskih elit in nosilcev moči v razmerju do oblasti - ne glede na njihovo etnično pripadnost. Kar razmeram v Bolgariji daje politično di- Volen Siderov na shodu v Sofiji demonstrira svojo protiromsko odločnost. (Reuters) menzijo, pa je dejstvo, da bodo 23. ok- tobra v državi predsedniške volitve in eden od 17 registriranih kandidatov je tudi vodja ksenofobne in ekstremistič- ne stranke Ataka Volen Siderov. Francija Avgusta lani je Evropska komisi- ja trdila, da je pomagala rešiti 90 od- stotkov odprtih primerov s področja prostega pretoka ljudi znotraj EU, ki so bili posledica kontroverzne odlo- čitve francoskih oblasti, da razselijo romske tabore v Franciji, čeprav so v njih bivali tudi državljani Romunije, ki jih ščiti evropska zakonodaja. "Leto dni in en zakon o migracijah kasneje so Romi v Franciji še zmeraj žrtve pri- silnih izselitev, nepravičnih izgonov in diskriminacije," je razmere za spletni portal Euractiv te dni ocenila razisko- valka pri organizaciji Human Rights Watch (HRW) Judith Sunderland. Kljub zagotovilom komisije, da Francija upošteva predpise EU na po- dročju prostega pretoka ljudi, s čimer jo je oprala obtožb o arbitrarnih iz- gonih in diskriminatornem ravna- nju nad Romi, se sodeč po poročilih HRW to še vedno dogaja. HRW fran- coske oblasti obtožuje, da je zaradi njihove nekonsistentne politike na tisoče Romov iz Romunije in Bolgarije moralo državo zapustiti v zadnjega pol leta. V nekaterih primerih naj bi poli- cisti Romom, ki ne razumejo franco- sko, v podpis ponujali dokumente za izselitev, ne da bi jim obrazložili, kaj na njih piše. Evropska komisarka za pravosodje in temeljne pravice Vivi- ane Reading je Franciji že žugala, da bo sprožila pravne postopke, francoski državni svet pa je aprila letos razso- dil, da je lanskoletna okrožnica mini- strstva za notranje zadeve, na podlagi katere so začeli izganjati Rome, neza- konito diskriminirala Rome. Madžarska Madžarska se pod taktirko Viktorja Orbana in stranke Fidesz politike do Romov loteva po svoje. Belgijska te- levizija RTBF je 19. septembra pred- vajala reportažo, v kateri Romi v m a d ž a r s k em mestu Gyongyospa- ta čistijo gozdove. Kar niti ne bi bilo tako neobičajno, če dela, ki bi ga trak- tor lahko opravil v nekaj urah, ne bi več dni zapored opravljalo kakih tri- deset Romov. O ponižujočih delovnih razmerah za Rome na Madžarskem je poročala tudi spletna stran Bloom- berg, najbolj osupljivo pa so delov- ne tabore, ki po mnenju madžarske opozicije spominjajo na nacistična in ruska delovna taborišča, razga- lili na spletnem portalu politics.hu . Tam so podobne prakse zaznali še v vaseh Hegyhathodasz in Hencida ter v mestu Tiszavasvari. Skupno tem krajem je, da so lo- kalni politični oblastniki in župani člani homofobne desničarske stran- ke Jobbik, tretje najmočnejše politič- ne stranke na Madžarskem, ki ima svoje poslance v evropskem in nacio- nalnem parlamentu. Portal še poroča, da so pred nekaj meseci oblečeni v črne, paramilitarne uniforme pri- padniki tako imenovane Madžarske straže marširali skozi mesto Gyon- gyospata, očitno z n a m e n om za- straševanja romske populacije; neki uradnik stranke Jobbik naj bi bil izja- vil, da neromska populacija podpira ukrepe, zaradi katerih se je zmanjšalo število tatvin. Evropska komisija pred časom še "ni bila seznanjena" z madžarski- mi programi zaposlovanja. Kar vsa Evropa pozna pod i m e n om javna dela, na Madžarskem spominja na delovna taborišča, saj naj bi bili po mnenju kritikov in opozicije progra- mi za brezposelne etnično motivira- ni in naj bi ciljali predvsem na Rome. Po najnovejši madžarski zakonoda- ji morajo namreč brezposelni za 200 evrov mesečno delati na gradbiščih, čistiti ulice ter urejati parke in gozdo- ve, če delo zavrnejo, pa jim država na- domestilo vzame. Ministrska blamaz tik pred volitvami Kdo neki bo odgovarjal, ker Jadranka Kosor ni govorila resnice MLADENMALI Z A G R EB ( OD N A Š E GA S O D E L A V C A ) H r v a š ka vladajoča s t r a n ka HDZ brani svojo predsednico in premier- ko Jadranko Kosor. Vendar pa zato pravosodnega ministra Dražena Bo- šnjakovica krivi, da se je zlagal o beo- grajskih obtožnicah zoper 44 hrvaških državljanov, ki da naj bi bile po njego- vem v Zagreb prispele šele sredi sep- tembra in ne že v začetku avgusta. Za HDZ je pomembneje, da obrani svojo predsednico, ki je vrsto dni lagala. Hkrati pa stranka vztraja pri nameri, da pravni postopek ustavi s politično odločitvijo in s tem prepreči, da bi ne- kateri vodilni ljudje morali sesti na za- tožno klop. Afera je izbruhnila, ko so po 14. kongresu HDZ sredi septembra obja- vili, da so iz Beograda prispele obto- žnice za vojne zločine zoper hrvaške državljane. Premierka je Beogradu takoj zabrusila, da so siti takšnih obto- žnic in da bo Zagreb sprejel zakon, po katerem bo Hrvaška vse takšne obto- žnice razglasila za nične. Prejšnji teden je hrvaška vlada sprejela prav takšen predlog tega zakona in ga poslala v Kdo da dva milijona za Sanaderja Odvetniki bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja resno iščejo ljudi, ki bi založili najmanj dva milijona evrov varščine, da bi se njihov klient lahko branil s prostosti, je včeraj poročal zagrebški dnevnik Jutarnji list. hiter saborski postopek. Medtem so se začele v javnosti vrstiti trditve, da se HDZ ob začetku predvolilnega boja z obelodanjenim zavračanjem teh obto- žnic prikazuje kot zaščitnik hrvaških nacionalnih interesov. Nekaj hrvaški poslancev je nato izjavilo, da so te ob- tožnice v Zagreb v resnici prispele že avgusta, kar je potrdil tudi predsednik države Ivo Josipovic. Ko tega dejstva niso več mogli prikrivati, je podpredsednik sabora in HDZ Vladimir Šeks - ki je na čelu skupne obtožnice zoper 44 Hrvatov, ki jo je sestavila pravna službe bivše JLA - izjavil, da ne premierka ne kdo drug iz vlade in HDZ ni vedel za ob- tožnice, in vso krivdo prevalil na pra- vosodnega ministra Bošnjakoviča, ki z njimi ni nikogar seznanil. Minister odgovarja, da obtožnic ni imel za zelo pomemben dokument. HDZ sicer tudi glede obtožnic zoper bivšega premiera Iva Sanaderja trdi, da nihče v stranki ni nič vedel za njegova kazniva deja- nja, da je torej kriv samo on. Samostojna demokratska srbska stranka (SDSS), koalicijska partnerka HDZ, je prepričana o tem, da HDZ s to afero vrača odnose s Srbijo daleč v preteklost, v čas nesodelovanja. Prav- niki pravijo, da je predlog omenjenega zakona nesmiseln, saj bi zakon veljal le na Hrvaškem; drugič bi mnogim obtoženim preprečil, da bi na sodišču dokazali nedolžnost in bi se potem lahko brezskrbno gibali po svetu, torej brez bojazni, da bi jih prijeli na pod- lagi srbske tiralice; in tretjič bi zakon izničil dogovore in sporazume z Be- ogradom o sodelovanju in medseboj- ni pravni pomoči pri razčiščevanju vojnih zločinov. Znana hrvaška odvetnika Veljko Miljevic in Ante Nobilo ocenjujeta, da gre zgolj za navadno predvolilno para- diranje. Po isti logiki bi lahko HDZ za nične razglasila vse razsodbe haaške- ga sodišča. Pri tem ne bi smeli pozabi- ti, da so mednarodne konvencije nad zakonodajo posameznih držav. Nobilo meni, da HDZ ta zakon predlaga zato, da bi zaščitila Šeksa, in ima za smešno, če bi Hrvaška imela podpredsednika parlamenta in vladajoče stranke, ki ne bi smel zapustiti svoje države.