URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

ž U_ zavarovanje, ni mogoče posplo- šiti, saj je zavarovalna vsota odvisna od vaših dohodkov, obremenjenosti s krediti, števi- lom otrok, življenjskega sloga... Na splošno bi sicer lahko trdili, daje pri nezgodnih zavarovanjih najpomembnejše zavarovanje za primer invalidnosti, vendar, če si denimo obrtnik, so lahko zelo pomembni tudi dnevna odško- dnina ter bolnišnični in zdraviliški dnevi. "Če se ti namreč kaj zgodi in ne moreš več opravljati svojega dela, je edino smiselno imeti dovolj visoke zneske za bolnišnič- ne dneve ali dnevno odškodnino. Vsekakor pa je zavarovanje za invalidnost na prvem mestu. Če, bog ne daj, postanem invalid, si namreč moram s tem zavaro- vanjem življenje urediti tako, da bom lahko živel kolikor toliko nor- malno. Zavarovati se za 10 ali 20 tisoč evrov pri nezgodnih zavaro- vanjih ni smiselno," razlaga Liki. Medtem ko se torej obrtnikom splača imeti tudi dnevno odško- dnino, seje zaposlenim v pod- jetjih bolje zavarovati za primer invalidnosti. Ob hudi prometni nesreči, zaradi katere bi bili deni- mo 200 dni v bolniškem staležu, bi namreč z dnevno odškodnino dobili povrnjenih okrog 2000 evrov, a ker je v primeru tako dolgega bolniškega staleža zelo verjetno, da vam bo priznana tudi vsaj delna invalidnost, bi, če ste se zavarovali za 100 tisoč evrov, zavarovalnica pa bi vam priznala 10-odstotno invalidnost, dobili 10 tisoč evrov. Če se zavarujete za višjo vsoto, bi seveda izplačilo bilo temu primerno večje. PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA Premoženjsko smo Slovenci precej dobro zavarovani, skoraj tako kot v povprečju Evropejci. Statistika pravi, da za premoženj- ska zavarovanja letno namenimo dobrih 700 evrov, medtem ko je povprečje v Evropi okrog 760 evrov. Kljub temu pa je v Sloveniji nezavarovanih še precej gospo- dinjstev, kar med 30 in 35 odstot- ki, na Gorenjskem celo 40. Težava je predvsem v tem, ocenjujejo v zavarovalnicah, da se lastniki stanovanj v blokih pogosto ne zavedajo, da nimajo zavarovane opreme, ampak preko upravite- ljev stavb samo golo stanovanje. "Velikokrat ljudje mislijo, da se njim kaj hudega že ne bo zgodilo, ali pa enostavno računajo na soli- darnost. Podatki namreč kažejo, da smo Slovenci v težavah precej bolj solidarni, kot so v tujini. Za avto Slovenci brez problema pla- čamo 700,800 ali celo več evrov zavarovanja, pa ta običajno ni vre- den več kot 30 ali 40 tisočakov, za hišo, ki je vredna 200 tisoč ali več, pa se zanj že težje odločimo. Pa je hiša eksistenčna, avto pa ne," razlaga Liki. Zavarovalnice sicer ponujajo kritja za praktično vse nesreče, ki se lahko zgodijo vašemu premo- ženju, a jih običajno prodajajo v paketih, v katerih so zajeti viharji, toče, požari, poplave, strele... Zraven je seveda vedno možno zavarovati tudi vrednejše pred- mete, umetniška dela, zlatnino, karkoli. Pri večini zavarovalnic so do določene vrednosti luksuzni predmeti vključeni že v osnovni paket, za višje vrednosti pa cenilci in drugi izvedenci ugotavljajo vrednost in določijo pogoje. Ob tem nekateri paketi zajemajo tudi odgovornost iz vsakdanjega življenja. Če recimo na smučišču koga podrete in se ta poškoduje, ali pa vaš otrok s kolesom poško- duje sosedov avto in vas sosed za to toži, je do določene vrednosti škoda krita že po tej polici. Vsote za zavarovanje so odvisne od vrednosti hiše ali stanovanja, opreme in rizikov, cene pa se začnejo pri 60 evrih za stanovanje velikosti 80 kvadratnih metrov. Zavarovalno vsoto postavi zava- rovalniški zastopnik na osnovi kvadrature in cenovnega ranga opreme, in sicer na osnovi grad- bene in ne tržne vrednosti hiše, s čimer zavarovalnice izključijo vre- dnost, ki jo nepremičnini prinese lokacija. Gradnja hiše v Portorožu namreč stane enako kot gradnja hiše v Mariboru, pa čeprav se njuni tržni ceni razlikujeta. V nasprotju z nezgodnimi zavaro- vanji je premoženjsko zavarovanje mogoče skleniti le eno. Obstaja sicer možnost, da nekdo premo- ženje zavaruje pri več zavaroval- nicah, a si bodo zavarovalnice izplačilo škode razdelile. Bogatitev s premoženjskimi zavarovanj i je namreč v Sloveniji nezakonita. Vsekakor pa velja opozorilo, daje smiselno premoženje zavarovati glede na njegovo dejansko vre- dnost. Če nekdo zavaruje hišo za manjšo vrednost od dejanske, bo zavarovalnica izračunala t. i. pod- zavarovalni faktor in ob nezgodi izplačala temu primerno manjšo vsoto. Pri premiji bi tako res prihranili nekaj deset evrov, v pri- meru škode pa lahko razlika hitro doseže nekaj deset tisoč evrov. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE V nasprotju s premoženjskimi zavarovanji Slovenci pri življenj- skih zavarovanjih v primerjavi z drugimi Evropejci precej bolj var- čujemo. Medtem ko drugod po Evropi v povprečju za življenjska zavarovanja namenijo 1220 evrov, jih v Sloveniji le 320. Razlikujemo riziko zavarovanja in življenjska zavarovanja v kombinaciji z var- čevanjem, pri čemer so slednja precej bolj razširjena. Pri prvih ne varčujete in zavarujete zgolj rizik, funkcionirajo pa podobno kot kasko zavarovanja pri avtomobilih - plačujete premijo, če se vam kaj zgodi, dobite zavarovalnino, če se vam ne zgodi nič, pa denar osta- ne zavarovalnici - pri drugih pa se odločite tudi za obliko varčevanja. Zavarovanec se lahko odloči, kam želi vlagati denar, bolj konzerva- tivno ali bolj tvegano, ob poteku police pa se prav tako sam odloči, ali bo vzel celotno privarčevano vsoto ali pa si bo dal izplačevati rento. Pri enih in drugih je treba biti pozoren na zavarovalno vsoto, to pa je, tako kot pri nezgodnih zavarovanjih, mogoče določiti samo individualno, v odvisnosti od vaših zaslužkov, kreditov, števila otrok... "Če s partnerjem plačujeta stanovanjski kredit, vsak polovico, in se vam danes kaj zgodi, je malo verjetno, da bi par- tner lahko plačeval celoten kredit. V primeru vaše smrti bi se moral izseliti in poiskati manjše stano- vanje, tega pa verjetno ne želite. Poskrbeti morate torej za tolikšno zavarovalno vsoto, s katero bo partner lahko poplačal kredite in normalno živel naprej. Če imate majhne otroke, pa je treba zago- toviti tudi sredstva, da se lahko šolajo," razlaga Liki. Zavarovalna vsota se skozi življenje spreminja.