URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Nauk z godov i ne: Najbolj se splača ohraniti mi rno kri Z g o d o v i n s ke p r i m e r j a ve k a ž e j o, d a so delnice daleč bolj d o n o s ne o d o b v e z n ic in d a j e n a j b o l j e, če mali i n v e s t i t o r ji s v oj d e n ar z a u p a jo p a s i v n im v z a j e m c em JURE S T O J AN Želite varčevati? Bančni depoziti so morda začetek, da vaše premo- ženje ne izgublja svoje vrednosti. Obresti na depozitih so namreč sorazmerno nizke, največkrat ravno prav visoke, da vas zaščitijo pred vplivi inflacije. Potem so tu še finančni trgi. Nosijo visoke donose, vendar je tveganje pre- cejšnje - v najslabšem primeru lahko izgubite tudi vse. Ampak v financah že pogovorno velja, da višja kot so tveganja, višji je lahko dobiček. V 78 LETIH BI SE DELNIŠKA NALOŽBA PODVESTOTERILA Sploh prodajalci vzajemnih skla- dov radi opozorijo, da se pravi denar množi samo na borzah. To pa ponazorijo z lepo zgodbico. Recimo, da bi leta 1926 naložili 1 ameriški dolar v delnice, bi leta 2004 bila vaša naložba vredna 2533 dolarjev in 43 centov. Seveda nominalno, v sodobnem denarju. Če bi upoštevali, da seje vmes zgodila visoka inflacija, bi bila real- na vrednost naložbe precej manj- ša. Oziroma 238 dolarjev in 30 centov v medvojnih dolarjih. En sam dolar bi se torej vsaj podve- stoteril, kot je izračunal ameriški ekonomist Jeremy Siegel. To pa je bistveno boljši rezultat, kot če bi ta denar naložili v ameriške držav- ne obveznice (te so vse do letos veljale za tako varne, da naj bi bile celo brez tveganja). En dolar, nalo- žen leta 1926 v ameriški državni dolg, bi bil danes vreden samo 17 dolarjev in 87 centov. Realna vrednost bi bila še manjša, samo 1 dolar in 54 centov v denarju iz leta 1926. Skratka, z obveznicami bi samo ohranili svojo premoženje, ne bi pa ga tudi pomnožili.