URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Lepa zgodbica, ni kaj, seveda pride tudi z drobnim tiskom. Katero delnico bi kupili za ta dolar? Nobene. Nikoli ni obstaja- la. Gre za hipotetični izračun, ki temelji na povprečnem donosu borznega indeksa, se pravi na povprečju velikega števila delnic, ki naj bi čim bolje ponazarjala gibanja "trga v celoti". Tudi inde- ksi se spreminjajo. Najstarejši med njimi, Dow Jones, je od ustanovitve leta 1896 kar 48-krat spremenil seznam delnic, kijih vsebuje. Zakaj ameriški podatki? Ker so najlažje dostopni, pa tudi tema je najprej začela zanimati ameriške raziskovalce. Zakaj leto 1926? Takrat je začela newyorška borza arhivirati vse svoje cene. Pri vseh ostalih tovrstnih izračunih (ki jemljejo zgodnejše začetno leto) so ekonomisti sami brskali po sta- rih časopisih in prepisovali cene ter iz njih po navadi samo iz pešči- ce delnic sestavili svoje indekse. IZBIRA INDEKSNIH VZAJEMNIH SKLADOV Ampak vse to še ne pomeni, da gre pri takšnih izračunih samo za igrice zdolgočasenih ekono- mistov in požrešnih finančnikov, ki želijo od državljanov zvabiti njihove prihranke. Najprej je seve- da dejstvo, da lahko tudi majhni investitorji sledijo indeksu. Zato jim ni treba kupiti vseh delnic, ki tak indeks sestavljajo - to bi bilo za večino majhnih investitorjev finančno neizvedljivo. Lahko pa kupijo investicijske kupone tako imenovanih pasivnih vzajemnih skladov - "pasivni" so zato, ker svojega porteflja ne spreminjajo tako pogosto. Dejansko delnice kupijo ali prodajo samo takrat, ko se spremeni sestava borznega indeksa. Z naložbami torej ne upravljajo aktivno (ne analizirajo torej bilanc podjetij ali gibanj borznih tečajev). Zato imajo tudi nižje upravljavske stroške - manjše nagrade je treba plačati upravljav- cem premoženja, ker ti skladi tudi manj trgujejo, imajo manjše stro- ške z borznimi posredniki. S stroški je povezan naslednji nauk zgodovinskih primerjav, ki ga še posebej rad poudarja zaslužni profesor ekonomije na Princetonu, Burton G. Malkiel. Ko enkrat odšteješ višje stroške aktiv- nega upravljanja, ga skoraj ni inve- stitorja, ki bi na dolgi rok siste- matično ustvarjal višje donose od borznega indeksa (v finančnem žargonu se temu "znanju" oziro- ma "sreči" posameznega upra- vljavca premoženja reče "alfa"). Nekaj let to komu še uspeva, vsekakor. Nikakor pa ne celo kari- ero - mogoče z izjemo Warrena Buffetta. Njegov sklad Berkshire Hathawayje med letoma 1965 in 2010 vsako leto ustvaril v povpre- čju 20,2 odstotka donosa - skupaj je njegovim vlagateljem prineslo neverjetno 490.409-odstotno povečanje premoženja. Borzni indeksi so se v tem času povečali samo 6262-odstotno oziroma v povprečju za letnih 9,4 odstotka (ti donosi so iz zadnjega letnega poročila omenjenega sklada). DOLGOROČNI VLAGATELJI MORAJO BITI POTRPEŽLJIVI Tretji nauk je povezan s pasivno- stjo- preprosto ni pametno, da bi si vlagatelji prevečkrat premislili. Če denar potrebujejo čez 30 let, jim mora biti načeloma vseeno, če naslednji dan borzni tečaji strmoglavijo v nižine. Na dolgi rok si cene delnic ne bodo samo opomogle, ampak tudi presegle stare nivoje - če seveda podjetje ne gre v stečaj (ampak kdor inve- stira v indekse, ne pav posame- zne delnice, si s tem ne rabi beliti glave). Če se vrnemo na vlagatelje iz leta 1926. Naredil bi napako, če bi se na črni četrtek (24. oktobra 1929) umaknil z borze, čeprav je samo na tisti dan izgubil enajst odstotkov svojega premoženja, naloženega v delnicah. Kdor je na borzi še vztrajal, je leta 1931 doživel še večji šok - v tem letu je izgubil dobrih 40 odstotkov. A čakanje seje izplačalo. 2e leta 1933 je newyorška borza pridobila slabih 60 odstotkov. Seveda tudi tu veljajo opozorila. Donosi iz preteklosti niso nobeno zagotovilo, da se bodo v priho- dnosti ponovili. Predvsem pa je lahko biti pameten, kako se splača ohraniti mirno kri in ne prodati delnic ali investicijskih kuponov. Kaj pa, če je nekdo varčeval za starost in se mora upokojiti med finančno krizo? Potem bo utrpel izgube, tudi če je bil desetletja premišljen in vztrajen. Kaj pa, če nekdo začne investirati na vrhun- cu borznega balona? Ko balon poči, bodo potrebna desetletja, da bodo cene delnic spet dosegle svojo predkrizno raven. P o v p r e č ni realni d o n o si n a l o ž b e n ih r a z r e d ov p o s v e tu Delnice Državne otoeznice Velika Britanija Japonska Nemčija Francija Švedska Avstralija Indija VEČER 1 9 0 0 - 1 9 0 0 - 1 9 0 0 - 1 9 0 0 - 1 9 0 0 - 1 9 0 0 - 1 9 9 1 - 2 0 0 5 2 0 0 5 2 0 0 5 2 0 0 5 2 0 0 5 2 0 0 5 2 0 0 4 7 , 4 % 9 , 3 % 8 , 2 % 6,1% 1 0 , 1 % 9,2% 12,6% 1,3% -0,5% -0,9% - 3 , 2 % 2 , 1 % 0 , 7 % 1 , 3% Vir: R. M e t o in E. C Prescott, "The Equiiy Premium A B C s' K a m se s p l a ča v l o ž i ti d e n a r? Izkušnje vlagateljev v Z DA z realnimi donosi naložbenih razredov Delniep Drtame ooveznke Najboljše leto Najslabše leto Najbofft 10 k* Najslabših 10 let NajboJjšii 20 let Najslabših 20 let Realni donos 1926-2009 Delež let, ko so bifi realni dcoosi pozitivni VEČER 1933: +59,6 % 1931:-40,4% 1990-99: +294 % (+14,4 % letno) 1965-74: - 34,9 % (-4,2 % letno) 1949-68: +1094 % (+13,2 % letno) 1962-81: +32 % (+1,4 % letno) 1926- 2009: +21.358 % (-«6,6 % letno) 65% 1931: +30 % 1946:-15,4% 1982-91: +181 % (+10,9 % letno) 1972-81:-42%(-5,3% letno) 1982-2001: +402 % (+8,4 % letno) 1962-81:-43,3% (-2,8% letno) 1926-2009: +575 % (+2,3 % letno) 6 0 % Vir Mercer