URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

10,21-odstotni letni donos. Treba pa je vedeti, da morajo tam lastni- ki plačevati visoke davke, provizije za nepremičninske posrednike so visoke, tudi nasičenost nepremič- ninskega trga je precejšnja. Sicer naj bi bili v Aziji najvišji donosi prav v Indoneziji, najnižji pa so vTajvanu, kjer je le 1,5-odstotni letni donos. Dokaj različno naj bi bilo tudi v arabskem svetu. V Amanu, v Jordaniji, naj bi bili splošni pogoji za naložbe v nepremičnine dobri in z letnimi donosi 7,97 odstotka, varnost investicije je označena z najvišjimi, petimi točkami. Mesečne najemnine so zelo viso- ke, treba jih je plačati za leto dni vnaprej, obdavčitve najemoda- jalcev so zelo nizke. Kar je glede nepremičnin v Jordaniji slabo, je počasna rast BDP-ja. V sose- dnjem Libanonu, v Bejrutu, pa je naložba v nepremičnine pojmo- vana kot zelo slaba. Letni donos je 3,3-odstoten, a ima država zelo nestabilen položaj. Tudi v Izraelu, v Tel Avivu, so izračunali 3,3-odstotni letni donos, državo pa zaradi nizke rasti BDP-ja in poli- tično konfliktnih predelov označili le z dvema točkama. Slovenijo so pri Property Guidu označili s tremi točkami, kar pomeni, daje po varnosti naložbe nekje v sredini. Z A S K O R AJ 1 5 0 0 M I L I J A RD E V R OV O D P I S OV Po podatkih Bloomberga je bilo samo od tretjega četrtletja leta 2007 pa do konca prvega četrtletja 2011 na svetu že za 1465 milijard evrov odpisanih terjatev (slabitev in rezervacij), ki so jih morale opraviti raz- lične finančne institucije (banke, borzne hiše, zavarovalnice). Od tega 919 milijard v Severni Ameriki, 508 milijard v Evropi in le 38 milijard evrov v Aziji. S 585 milijardami evrov dokapitalizacij so v omenjenem obdobju prednjačile severnoameriške finančne institucije, sledile so jim evropske s 466 milijardami evrov in azijske s 109 milijardami evrov. Za približno 400 tisoč seje zmanjšalo tudi število zaposlenih v finanč- nih institucijah v Severni Ameriki in Evropi, v Aziji pa "le" za 6000. (dt) Z A D O L Z E N I, A TUDI S P R E M O Ž E N J EM Po poročanju nemškega Handelsblatta ima pet držav z evrom, ki so najbolj problema- tične po svoji zadolženosti, tudi kar nekaj premoženja. Z njegovo prodajo bi lahko te države svojo visoko zadolženost vsaj nekoliko omilile. S tega vidika se zdi vseeno v naj- slabšem položaju Grčija, ki ima pri okrogli milijonih prebivalcev kar 370 milijard dolgov in le 8 milijard evrov premoženja. Za Grčijo se ocenjuje, daje revna država z bogatimi državljani, od katerih torej država ne zna ali noče pobrati dovolj davkov. Zanimiv je tudi podatek, da naj bi imela država v nepremični- nah kar za 300 milijard evrov premoženja. S privatizacijo državnih podjetij pa naj bi država pridobila okrog 50 milijard evrov. Precej viso- ko zadolženost (1916 milijard evrov) ima tudi 60-milijonska Italija, s čimer je zadolženost na prebivalca povsem blizu grški. Vendar pa ima Italija 158 milijard evrov premoženja, od tega kar 102 milijardi evrov v zlatu (tega ima 2450 ton) in pa še 33,6 milijarde evrov v devi- znih rezervah. Veliko premoženja ima italijan- ska država tudi v svojih naftnih podjetjih. Visoko zadolženost (177 milijard evrov) ima tudi manj kot petmilijonska Irska, ki pa ima tudi 32 milijard evrov premoženja. Največ bi lahko irska država iztržila s prodajo banke AIB, kjer je 99,8-odstotna lastnica, in sicer okrog 25 milijard evrov. Spomniti je treba, da so ravno luknje v bilancah irskih bank tej državi, ki so jo včasih imenovali keltski tiger, sploh povzročile sedanje težave z zadolženo- stjo. Nekaj manj dolga (156 milijard evrov), a tudi manj premoženja (22 milijard evrov) pa ima10-milijonska Portugalska. Do leta 2013 naj bi Portugalska s prodajo deležev v držav- nih energetskih, letalskih in poštni družbi iztr- žila 5 milijard evrov, s čimer naj bi lažje povr- nila 78 milijard evrov posojil iz EU. Še ena velika dolžnica z zadolženostjo 693 milijard evrov pa je 45-milijonska Španija, kjer imajo tudi več kot 20-odstotno brezposelnost in za okrog 56 milijard evrov premoženja. Španija je veliko svojih največjih podjetij že privatizi- rala, tako da si zdaj največji izplen obeta od prodaje državne loterije, katere delnice bi lahko uvrstila tudi na borzo v Madridu, (dt)