URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranllnlca.sl POKOJNINSKO V A R Č E V A N JE PO UGODNO 5,50% OBRESTNI MERI ponujate za svoje stroške, in to v času krize? "Prav zdaj je takšen čas, daje dobro k sebi poklicati finančnega svetovalca, torej profesionalca. Kaj bi stranka naredila, če bi zbolela? Bi šla k zdravniku ali bi raje poslu- šala nasvete na spletnih forumih? Prav v težkih razmerah na trgih je profesionalno upravljanje pomembno. V dobrih časih, ko vsi tečaji gredo navzgor, ti lahko celo nepoučeni dajo koristen nasvet, čeprav tudi takrat profesionalci dosegajo boljše donose. Med krizo pa so izkušeni upravljavci bolj varna alternativa, saj upravljajo večja sredstva in zato omogočajo boljšo razpršenost naložb. Skladi znajo med krizami tveganja izrav- nati, tako da premoženje ne izgu- blja vrednosti." NAJSLABŠE JE IMETI DENAR V NOGAVICI Bom vprašal drugače. Kaj poč- nete bolje od posameznika, kije morda amater, ampak finančno dobro poučen? "Če na trgih sami investirate, torej s sorazmerno majhnimi sredstvi, je to zelo podobno kockanju. Res je, vsakih nekaj časa zadanem. Ampak v povprečju je rezultat negativen, na dolgi rok se mi sredstva torej znižujejo. Izkušene institucije tega problema nimajo. Ker upravljajo sredstva večjega števila vlagateljev, imajo dovolj možnosti, da uporabljajo več naložbenih strategij in s tem zni- žujejo tveganja." Zadnje čase v javnosti krožijo skrajni, zelo črnogledi pogledi na prihodnost svetovnega finanč- nega sistema. Da poenostavim, nekateri svetujejo, da naj ljudje svoj denar raje hranijo pod blazi- no. Kakšna tveganja bi to prine- slo, razen očitnega, da ta denar lahko odnesejo vlomilci? "Če denar hranite pod blazino, se njegova realna vrednost znižuje. Vanj se namreč zajeda inflaci- ja. Tako je dejansko najslabša možna možnost, da z denarjem nič ne počnete. Zagotovo boste izgubili. Morda je edino to v tolažbo, da obstajajo še slabše naložbe." Morda v finančne institucije? "Finančne institucije na dolgi rok, kljub kratkoročnim nihanjem, zagotavljajo rast premoženja. Predvsem pa vlagateljem ponuja- jo varnost, drugače se v zgodovini sploh ne bi pojavile. Ob tem bi poudaril, da so finančni trgi pri nas strogo regulirani. Agencija za trg vrednostnih papirjev bdi nad skladi, Banka Slovenija nad poslovnimi bankami in hranilni- cami, ker smo življenjska zava- rovalnica, smo pod pristojnostjo Agencije za zavarovalni nadzor. Ta neprestano spremlja, kaj se dogaja s sredstvi naših zavarovan- cev, ali smo likvidni in solventni, koliko smo kapitalsko ustrezni. Se pravi po domače, nadzirajo, ali smo varni in trdni. KD Življenje ima denimo 60 odstotkov razpo- ložljivega kapitala več, kot je to zakonsko zahtevano. To pa tudi pomeni, da so naši zavarovanci absolutno varni." RAZJASNITI POTREBE VARČEVALCEV Obstaja cela množica različnih varčevalnih produktov, od ban- čnih depozitov do delniških in obvezniških skladov in naložbe- nih življenjskih zavarovanj. Kako naj se varčevalec sploh odloči med vsemi temi možnostmi? "Poudaril bi, da sije treba pred vsako naložbeno odločitvijo razjasniti, kakšne potrebe imajo stranke. Priznam, za premo- žnejše so morda vzajemni skladi bolj primerni kot naložbena življenjska zavarovanja. So pa fond police, kot tudi pravimo tovrstnim zavarovanjem, dober instrument za tiste, ki si šele ustvarjajo premoženjsko varnost. Na eni strani združujejo priložno- sti, ki se najdejo na kapitalskih trgih, čeprav so lahko mesečna vplačila nizka. Za 50 evrov na mesec nikjer drugje ne dobite aktivnega upravljanja premo- ženja. Na drugi strani pa fond police ponujajo varnost. Najprej gre seveda za lastno varnost v obliki zavarovanj pred invalidno- stjo, hudimi boleznimi in izgubo službe do varnosti bližnjih, če se zavarovancu pripeti najhujše, da bi družina ohranila svoj življenjski standard kljub izpadu enega dohodka. Naslednja prednost je možnost rente. Opozoril pa bi še na davčne ugodnosti. Če polico obdržimo vsaj za deset let, ni dodatne obdavčitve kapitalskih dobičkov."