URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

traja rastoči oziroma padajoči trend, kakšna so pričakovanja. Na osnovi tega lahko ocenijo, kdaj bo optimalen čas za unovčitev nalož- be." Veliko koristnih informacij je tudi na različnih spletnih straneh. V vsakem primeru pa je ključna pozitivna lastnost skladov njihova absolutna likvidnost. Direktorica zatrjuje: "Vlagatelj, ki nujno potrebuje denar, ga bo imel na svojem računu najkasneje v petih delovnih dneh." MANJŠE TVEGANJE KOT PRI V R E D N O S T N IH PAPIRJIH "Pozorni naj bodo na svojo oseb- no nagnjenost k tveganju pri izbiri skladov, ustvarijo naj geografsko, panožno in valutno razpršitev v svojem osebnem portfelju. Vsem, ki začnejo, svetujemo postopno vlaganje v sklade," poudarja sogovornica. "Vzajemni skladi so primerni za vlagatelje, ki razmi- šljajo o dolgoročni naložbi, imajo presežek sredstev in ustrezno nagnjenost k tveganju. Vendar zaradi nihanj borznih trgov nimajo zagotovljenega donosa." Tveganj v vzajemnih skladih je več oblik - od tržnega, valutnega do tveganja poravnave in skrbništva, ter so identična kot pri nepo- srednem vlaganju v vrednostne papirje, ajih blaži razpršitev. Je pa naložba v vzajemne sklade manj tvegana od naložbe v samostojni vrednostni papir zaradi razprše- nosti portfelja. V posameznem vzajemnem skladu je namreč več deset različnih delnic, obveznic, investicijskih kuponov... Če pade vrednost enega od njih, je to le del celotnega premoženja sklada. Če pa ima posameznik samo delnice enega podjetja in njihova vrednost pade, je to njegova celo- tna naložba. Izbira upravljavca je stvar zaupa- nja, ponudbe in dotlej doseženih rezultatov pri upravljanju. Davčna zakonodaja ponuja olajšave pr i prenosih sredstev znotraj posa- meznega krovnega sklada enega upravljavca. "Tako lahko vlagatelj uravnava tveganost svojega osebnega portfelja s prenosi med različnimi podskladi, ne da bi moral takoj prijavljati kapitalske dobičke," izpostavlja direktorica marketinga pri KBM Infond. "Kapitalski dobički zapadejo v obdavčitev šele, ko si vlagatelj sredstva izplača na svoj osebni bančni račun. Z davčnega vidika je torej smiselno izbrati upravljav- ca, ki mu zaupate, ki ima izkušnje in rezultate in ki ima dovolj obšir- no ponudbo podskladov znotraj krovnega sklada, da bo lahko zadovoljil svoje potrebe po nalož- bah in prenosu naložb. Pri tem b i želela opozoriti na velikokrat ohla- pno razumevanje, kaj so doseženi rezultati pri upravljanju. Prehuda poenostavitev je, če rečemo, daje upravljavec uspešen, če dela dobi- ček. Uspeh upravljavca se meri v razmerju s primerjalnimi indeksi in drugimi skladi enake naložbene politike. V fazah borznih padcev se na primer delniški skladi ne morejo umakniti v obveznice. V naložbeni politiki zelo natančno piše, koliko najmanj delnic in kakšnih morajo imeti ne glede na stanje na trgih. Se pa uspešnost upravljavcev lahko meri tudi v tem, v kolikšni meri je sklad padel manj od drugih skladov z enako naložbeno politiko." VPRAŠAJTE ENKRAT, D V A K R A T . .. Evropska komisija je nedavno objavila izsledke raziskave, kako finančne družbe strankam svetujejo pri prodaji naložbenih produktov. V Sloveniji nobeden od ponudnikov ni spoštoval zako- nodaje. Le vsak peti svetovalec je potrošniku predlagal nakup, ki je ustrezal njegovemu nalož- benemu profilu. Sogovornica te ugotovitve komentira z beseda- mi, da "to ne koristi nikomur. Kratkoviden prodajalec ustvari nezadovoljnega vlagatelja, k i ima slabo mnenje o ponudniku, produktu, prodajalcu - in najbrž bo dolgoročno ustvaril škodo tudi sebi, saj zaradi slabe izkušnje ne bo več pripravljen prisluhniti niti razumnemu nasvetu." Obenem opozarja na vlagatelje, ki zavrnejo izpolnjevanje profila vlagatelja in preslišijo vsa opozorila o tvega- nostih produktov. "Po začetku borzne recesije v času 2008- 2009 smo slišali veliko ogorčenih vlagateljev, ki so klicali, da so bili zavedeni v visokotvegane sklade. Običajno so kasneje povedali, da so bili sicer opozorjeni na tvega- nja, vendar so bili prepričani, da se njim to pač ne bo zgodilo. V Sloveniji smo v nerodni situaciji, kjer raste komaj prva generacija, kiji borze niso popolnoma tuje. Večina bolj kompleksnih finančnih instrumentov seje množično pojavila na našem trgu v zadnjih desetih, največ dvajsetih letih. Prav zato je pomembno, da si vlagatelji vzamejo čas in poiščejo ali vsaj sprejmejo informacije o želeni naložbi. Nikomur ne sme biti nerodno vprašati, saj gre za naložbo denarja, ki najbrž ni padel z neba," zaključuje finančnica. P O S O J I L N I C A - B A N K P O D J U N A K R E D I T B A N K J A U N T A L roombor ot tS DOBRLA VAS - Ebemdorf 0043/4236-2 076 S P O S L O V A L N I C A M I: Š K O C I J A N - S t . K a n z i a n 0 0 4 3 / 4 2 3 9 - 2 1 1 5 S I N Č A V A S - K u h n s d o r f 0 0 4 3 / 4 2 3 2 - 8 0 3 1 V E L I K O V E C - V o l k e r m a r k t0 0 4 3 / 4 2 3 2 - 2 8 6 5 A v s t r i ja Š k o c i j a n O D O B R L A V A S O V e l i k o v e c O S i n č a v a s o O D r a v o g r ad — • J e z e r s k o • © H o l m e c i O R a v ne J S l o v e nj G r a d e c O S l o v e n i ja I N V E S T I C I J S KI S K L A D I VAŠA O S K R BA ZA P R I H O D N O ST D N E V IV A R Č E V A N J A 2 7 . - 3 1 .1 0 . 2 0 1 1 w w w . p b p o d j u n a . at