URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

22 VARČEVANJE T r i l e t n i d o n o s i v z a j e m n i h s k l a d o v T O P 5 PI G o ld Stock + 7 6 , 23 % T e m p l e t on Global Total Return Fund + 6 7 , 09 % A l ta G o ld + 6 0 , 90 % A m u n d i Funds Equity G l o b al G o ld M i n eš + 6 0 , 08 % T e m p l e t on Asian G r o w th Fund + 5 5 , 5 0% F L O P 5 NLB Skladi - Slovenija delniški -66,29 % KD N o va Energija - 5 9 , 1 1% A l ta Balkan - 5 5 , 5 5% KD Balkan - 5 2 , 8 8% NLB Skladi - Z a h o d ni Balkan delniški -48,69 % Podatki so na dan 29. september 2011 VEČER Vir: vzalemci.com Z A Š O L N I N O, ZA L A G O D N E J SE Ž I V L J E N JE Strokovnjaki za upravljanje p r e m o ž e n ja iz svojih izkušenj običajnega vlagatelja v v z a j e m ne sklade ne m o r e jo definirati. Poznajo vlagate- lje, ki so začeli kupovati sklade že v š t u d e n t s k ih letih iz štipendij in občasnih zaslužkov, in aktivne vlagatelje, ki so že dlje časa upoko- jeni. Obseg vplačil v K BM Infond od leta 2 0 0 9 p o s t o p no raste, se j e pa precej spremenila s t r u k t u r a. M e d t e m ko je bilo do leta 2 0 0 7 veliko enkratnih vplačil večjih zneskov, se v z a d n j em o b d o b ju način vplačevanja s p r e m i n ja v smeri večkratnih pologov nižjih zneskov, s č i m er si vlagatelji znižujejo tveganje visoke nabavne cene. O p a z en j e rastoči delež sredstev, ki izvirajo iz k o m b i n i r a n ih p r o d u k t ov (na p r i m er bančni depozit, naložba v sklade, naložbena zavarovanja ...). Ker skladi niso n a m e n s ko varčevanje, ciljna poraba prihranjenih sredstev ni znana. "Vsekakor pa sklade p r i p o r o č a mo vlagateljem, ki varčujejo za šolanje o t r o k, za čas po upokojitvi, za plasiranje pre- sežkov sredstev," m e ni Lavra M u n da Slaček in opaža, da se vse več vlagateljev pri njihovi družbi odloča za mesečna vlaganja prek direk- t n i h b r e m e n i t e v: "Tako vsak mesec po različni v r e d n o s ti d o k u p i jo e n o te sklada in se s t e m izognejo ugibanju, kdaj j e pravi čas za vpla- čilo. Ker kupujejo e n o te enkrat po višjih, drugič po nižjih v r e d n o s t i h, j i h d n e v na nihanja e n ot m a nj prizadenejo, kar je p r e d n o st m e t o de povprečne nabavne cene." ( n a) ZLATE REZERVE P O SVETU Vodilne po rezervah v zlatu so ZDA, kjer imajo kar 8134 t o n t e plemenite kovine. Sledijo Nemčija s 3401 t o n o pa M e d n a r o d ni denarni sklad (MDS) s sedežem v VVashingtonu z 2814 t o n a m i, Italija (2452), Francija (2435), Kitajska (1054), Švica (837), Rusija (765), Japonska (613) in Nizozemska s 558 t o n a m i. Četudi je cena zlata z rekordnih nivojev o k r og 1 9 00 ameriških dolarjev za unčo (28,35 grama) padla na t r e n u t n ih 1 6 00 dolarjev, pa v m e d n a r o d n ih investitorskih krogih zlato k ot rezervna "valuta" pridobiva p o m e n. Pri številnih centralnih bankah po svetu tako zlato dopolnjuje njihove devizne rezerve, ker velja za stabilizator m o r e b i t n ih tveganj na v a l u t n em področju. Tako zlata, kljub j a v n o fh n a n č n im t e ž a v a m, razvite države ne prodaja- j o na veliko, na drugi strani pa so številne raz- vijajoče se države (predvsem Kitajska, Indija, Rusija pa t u di Mehika) vse bolj agresivne na nakupni strani. Rusija j e tako v letošnjem p r v em polletju dokupila 4 8 t o n zlata, že v lanskem d r u g em polletju pa 78 t o n. Kitajska je recimo v l e tu 2 0 0 9 dokupila 4 5 4 t o n zlata. Tako centralne banke praktično pokupijo vse n w e proizvedene količine zlata, še preden t e sploh pridejo na svetovni trg. V zadnjih dveh letih pa j e bil s 4 0 3 t o n a mi na prodajni strani najbolj aktiven MDS, m e d t e m ko je Francija od leta 2 0 0 4 prodala o k r og 5 0 0 t o n zlata. Z a n i m iv j e podatek, da zgolj zlate rezerve Z DA znašajo kar o k r og 5 0 0 milijard ameriških dolarjev ali približno 3 50 milijard evrov. (dt)