URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Mračne statistike ogrožajo ameriške sanje P PAUL ASHDOWN, P R O F E S OR I Z T E N N E S S E E J A V zadnjem času smo slišali nekaj precej mračnih statistik o revščini v ZDA. Čeprav smo bogata država, je stopnja revščine danes pri nas višja kot kadarkoli prej v zadnjih 18 letih. Lani je v revščini živelo več kot 46 milijonov Američanov, njihovo število pa se povečuje že četrto leto zapored. Vse skupaj je še hujše ob dejstvu, da 22 odstotkov otrok v državi uradno velja za revne. Med temnopoltimi sta revna kar dva od petih otrok. Kar zadeva otroke latinskoameriškega porekla, je stanje sicer nekoliko boljše, vendar ne kaj dosti. V revščini živi tudi rekordno število žensk. Težava je še večja, ker smo trenutno v globoki recesiji. Gospodarska rast je šibka. Kakšnih 14 milijonov ljudi je brez dela. To pomeni 9-odstotno brezposelnost, vendar le, če ne štejemo ljudi, ki službe ne iščejo več, ker so preprosto obupali. Če prišteje- mo še njih, bi lahko bila brezposel- nost 16-odstotna ali celo višja. Na drugem koncu spektra pa si najpremožnejši odstotek prebivalstva lasti skoraj 24 odstotkov družbenega proizvoda ali približno toliko, kolikor si ga je lastil tudi leta 1928. Leta 1978 je najbogatejšim pripadlo samo okoli 9 odstotkov družbenega proizvoda. Poleg tega se manjša srednji razred. Predstavljajte si pet Američanov, ki stojijo drug ob drugem, vsak izmed njih pa zastopa 20 odstotkov prebivalstva. Enemu izmed njih se je dohodek v zadnjih 30 letih povečal za 55 odstotkov, zato je na vrhu ekonomske lestvice. Američan na dnu je dejansko izgubil 4 odstotke. Trem na sredini, pripadnikom srednjega razreda, se je dohodek Na pravo pot se bodo ZDA vrnile z zmanjšanjem obsega revščine in obnovitvijo srednjega razreda povišal za 7, 15 in 25 odstotkov, še višji odstotki pa so pripadli tistim, ki se nagibajo proti vrhu lestvice. Če na to pogledamo v zgodovinskem kontekstu, ugotovimo, da je imel leta 1887 najbogatejši odstotek ljudi v lasti malo več kot polovico državne- ga bogastva, danes pa ga ima v lasti malo več kot tretjino. Nato je tukaj še državni dolg. Pred desetletjem smo znižali davke na najnižjo raven po 60 letih. Nižanje davkov je sovpadalo z višanjem dolga. Ameriški državni dolg znaša 62 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP) in naj bi se do konca tega desetletja povečal na 87 odstot- kov BDP. Vse to pomeni hrano za ekonomiste in politike, za povprečne- ga Američana pa je povsem nedou- mljivo, četudi bi imeli na voljo natančne številke. V preprostem jeziku bi lahko rekli, in s tem soglaša večina, da je nekdo precej goljufal, mi pa zdaj drug drugega krivimo za polomijo, ki se je pripravljala več desetletij. Pridružite se kakšni razpravi in nekdo bo zagotovo omenil grško in evropsko dolžniško krizo, pa Japonsko in Kitajsko. Vemo, da nam gre v primerjavi z večino sveta še vedno "razmeroma dobro" in veliko veliko bolje kot najrevnejšim državam. Blagoslovljeni smo s svojimi obilnimi naravnimi viri, močno demokracijo in sistemom svobodnega podjetništva, ki še vedno deluje, in to sijajno, čeprav se sooča z izzivi. Prav tako imamo jasno ustavo, ki nas drži pokonci že več kot dve stoletji. Zasnovali so jo privrženci razsvetljenstva, ker so nam hoteli zagotoviti prihodnost, tako da so nas obvarovali pred tiranijo, kar jim je tudi uspelo. Imamo ogromno odličnih univerz, ki pritegnejo tudi najboljše ume na svetu. Ljudje si še vedno želijo priti v ZDA in tukaj izredno veliko prispevajo k razcvetu države. Res je, da naša "infrastruktu- ra" in sistem zdravstvenega varstva potrebujeta temeljit remont, in to hitro. Nekdanji predsednik Bill Clinton je pred nekaj dnevi s svojim BOBU VECEROVE OKROGLE MIZE Kadmij v krvi Celjanov - strah ali realnost? Hotel Štorman Celje v torek, 11. oktobra, ob 17. uri Vabljeni sogovorniki: Dr. Ivan Eržen, Ministrstvo RS za zdravje Dr. Cvetka Ribarič Lasnik, Inštitut za okolje in prostor Roman Kramer, Mestna občina Celje Boris Šuštar, Civilna iniciativa Celje Simona Uršič, Zavod za zdravstveno varstvo Celje Okroglo mizo bo povezovala novinarka Večera Rozmari Petek. Vstopnine ni. Vabljeni! govorom pritegnil veliko pozornost. Dejal je, da so "ameriške sanje", ta tež- ko dosegljivi ideal, tako ogrožene kot še nikoli doslej. Za to je med drugim obtožil "30-letno protivladno rohnenje", katerega posledica je, da zasebni in javni sektor ne sodelujeta pri prizadevanjih za skupno dobro. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je težava v nas samih. Preteklost ne bo lepa, če ne bomo sposobni najti skupne poti pri reševanju svojih težav. Clintonova diagnoza je povsem točna. V lastno škodo pozabljamo, da (Reuters) vrednote, ki si jih delimo kot Američani, zagotavlja ustavno vladanje. Tega smo uvedli, ker nam je nekoč vladal parlament v neki oddaljeni državi, v katerem nismo bili zastopani. Če nam ni všeč način vladanja, kakršnega imamo zdaj, ga imamo možnost spremeniti. Noben predsednik in noben kongres ne zmore sam, torej brez volje ljudstva, uresničiti ameriških sanj. Na pravo pot se bomo vrnili z zmanjšanjem obsega revščine in obnovitvijo srednjega razreda. In osnova vseh naših razprav bi dejansko moralo biti vprašanje, kako naj to dosežemo. VEČER Kitajska dobiva premoč nad Rusijo i "j REUTERS BEN BLANCHARD Kitajska začenja dobivati premoč v prijateljstvu z Rusijo, ker se Peking odvrača od opiranja na rusko moderno orožje in ker se porajajo znatne težave pri energetskem sodelovanju. Medtem ko voditelji obeh držav poudarjajo obsežnost svoje zveze in strateških vezi, pa se njuno partnerstvo verjetno ne bo razvilo v nič pomembnejšega, navaja poročilo stockholmskega mednaro- dnega inštituta za preučevanje miru (SIPRI), objavljeno pred Putinovim obiskom Kitajske. Četudi bosta državi v prihodnjih letih ohranili tesne diplomatske odnose, pa bosta temeljni obliki njunega partnerstva minulih 20 let, namreč vojaško in energetsko sodelovanje, kopneli, napoveduje inštitut. Posledično se bo še naprej zmanjševal pomen Rusije za Kitajsko. Odnosi med tema državama so se v minulih desetletjih gibali med sodelovanjem in izbruhom vojne, se spreminjali od komunističnega prijateljstva v 50. letih prejšnjega stoletja do spopadov v okviru mejnega spora leta 1969. Medtem ko obe v OZN tesno sodelujeta in pogosto nasprotujeta politiki ZDA ali zahodnim zahtevam po sankcijah zoper razne države, denimo Sirijo, pa hkrati cenita svoje stike z Washing- tonom, dodaja poročilo. Še več, nekateri strateški načrtovalci v Pekingu in Moskvi dolgoročno vidijo v drugi državi največjo strateško nevarnost. Kitajska se je svojčas močno opirala na rusko orožje, spričo znatnega napredka v zadnjih nekaj letih pa je pričakovati, da bo Kitajska na svetovnem prizorišču postala tekmec Rusije. To je eden od razlogov, zakaj Rusija svoje najsodobnejše vojaške opreme noče več izvažati na Kitajsko. A hkrati je naprednejša kitajska oborožitvena industrija vse bolj sposobna zadostiti potrebam kitajske vojske, tako da se zmanjšuje potreba po uvozu. Nadalje ni jasno, ali je Rusija sposobna in voljna ugoditi zahtevam Kitajske, saj ima težave z lastno oborožitveno industrijo in se boji, da bi Kitajci kopirali njeno tehnologijo in ji potem konkurirali na svetovnem trgu. Pri energetskem sodelovanju so se odnosi med Moskvo in Pekingom zaostrili, ker sta si navzkriž glede podrobnosti kitajskega uvoza nafte in zemeljskega plina in se Kitajska preusmerja k drugim dobaviteljem, še zlasti tistim v srednji Aziji, navaja SIPRI. Tako se ni uresničila pogodba v vrednosti bilijon dolarjev, po kateri bi Kitajska 30 let prejemala ruski plin in katere podpis bi moral biti pomembna točka junijskega obiska kitajskega predsednika Hu Jintaa v Rusiji. Viri blizu pogajalcev pravijo, da se Rusija, največji svetovni proizvajalec energije, in Peking še zmeraj preveč razhajata glede cene plina. Poročilo še pravi, da je "Kitajska zdaj v položaju, ko lahko od Rusije pričakuje in zahteva več, medtem ko Moskva le stežka dohaja to novo dinamiko moči", in da "strateški načrtovalci v obeh državah svarijo, da bi lahko sedanje kosanje preraslo v bolj izrazito rivalstvo, ki bi povsem spodkopalo njuno strateško partnerstvo". Tako bosta Kitajska in Rusija še naprej pragmatična partnerja iz praktičnih razlogov, ne pa partnerja, ki bi ju povezovali globlji pogledi na svet in strateški interesi.