URN_NBN_SI_DOC-8AVWOLKN

Uvod Naj za utem eljitev razpravljanja o profilu in liku knjižničnega de­ lavca navedem le dve ugotovitvi, ki sami najbolj nazorno potrjujeta naše soočenje s tem problemom prav v tem trenutku naše danosti. Albert Kolb ugotavlja: »Živimo v času papirja, saj m aša letno število samo znanstvenih časopisov okrog 100.000 s približno 30 milijoni tiskanih stra­ ni; poročilo UNESCA (World Communication) pa ceni število naslovov, ki izidejo letno na svetu, na 30 milijonov.« Zato ni čudno, če govori Paul Scherrer le o »bibliotekarskih deželah v razvoju«, pri čemer bi si dovolil pripomniti, da sodimo mi med manj razvite ali celo med ne­ razvite glede na to, da smo z deželami, za katerim i zdaj zaostajamo, zgodovinsko startali iz enakih osnov. Tako smo prisiljeni h krati reševati k ar dve bistveni nalogi: vzpostaviti doslej stihijsko rastočo (upadajočo) knjižnično mrežo na Slovenskem in razpravljati o taki fiziognomiji knjižničnih ustanov, ki bo sposobna soočiti se s časom, se pravi, da bo moderno funkcionalna. Moj prispevek k razpravi se bo omejil na del konglomeratskega sklopa problemov, ki se ob prizadevanjih za bodočo podobo slovenskega knjižničarstva postavljajo pred nas, ki pa navsezadnje ni med zadnjimi, kajti, če citiram Gligorijeviča » ... važan faktor za razvitak bibliotečke delatnosti, a možda mnogo važniji od primerne elektronike i autom ati- zacije, ima, po m išljenju nekih stručnjaka iz oblasti bibliotekarstva, socialna sredina, koja uslovljava njihov razvitak« in če iz tega izvedem logičen nasledek, da je tak odnos nujno tudi retroaktiven, potem smo pri bibliotečnem delavcu. Le-ta daje osnovni ton fiziognomiji ne le po­ samezne knjižnice, temveč knjižničarstvu neke dežele nasploh. Knjiž­ nice in knjižničarstvo so takšne, kakršen je duhovni potencial ljudi, ki v njih delajo. Tema je omejena na profil in lik knjižničnega delavca, pri čemer je pri profilu poudarek na intelektualno racionalnih prvinah duhovne fiziognomije knjižničnega delavca (ki je v glavnem tudi rezultat zavest­ ne misli in učinkovanja tistih, ki knjižničarstvo usmerjajo), pri liku pa na emocionalnih, etičnih in socialnih. P rav tako se omejujem na knjiž­ ničnega delavca, tj. na tistega, ki neposredno dela v knjižnici, in ne zajem am knjižničarskega delavca nasploh, kam or je šteti npr. teoretika {čeprav bo duhovna fiziognomija slednjega v odbleskih tudi prisotna). Osnova za razpravljanje o konkretnem profilu in liku slovenskega knjiž­ ničnega delavca bo tako tip splošno izobraževalne knjižnice, za kakršne­ ga smo se v zadnjem času odločili. Metodologija razpravljanja bo izhajala iz m esta knjižnice v druž­ benem življenju določene sredine, pri čemer se bo skušala soočiti z raz­ ličnimi pogledi n a sodobno funkcijo knjižnice v današnjem svetu, se nato oprla na našo odločitev o bodoči podobi knjižničarstva na Slovenskem in slednjič opredelila lik in profil knjižničnega delavca iz več aspektov: iz splošnega, se pravi iz tistega, ki ga pogojuje profesija, ki ji pravimo knjižničarstvo; iz sodobnega slovenskega trenutka na tem področju ter