URN_NBN_SI_DOC-8SIKQKLP

osrednje univerzitetne tehniške knjižnice, v kateri bi imeli njeni uporabniki in delavci ustrezne delovne pogoje. Ob desetletnici ob­ stoja in dela tedanje Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani je njen ravnatelj K ajetan Kavčič leta 1959 zapisal: «-Veliko skrb mo­ ramo v bodoče posvetiti gradnji , nove knjižnice v okviru Doma tehnike, da bo nova knjižnica funkcionalno ustrezala sodobnim principom poslovanja in tako postala dokumentacijski center Slo­ venije v korist splošnemu napredku naše tehnike in gospodar­ stva« (1). In še: »Pri tem je važno, da postane knjižnica kot javna univerzitetna ustanova in kot eden izmed jugoslovanskih dokumen­ tacijskih centrov glavni vir tehniške literature za vso operativo v Sloveniji ter važen člen v povezovanju univerze s prakso.« (1) Delavci knjižnice so se zavedali, da te zahtevne naloge ne bodo mogli prevzeti in razvijati v že tedaj pretesnih prostorih, zato sta CTK in Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije že ob kon­ cu leta 1962 začela izdelovati preddokumentacijo za generalni pro­ jek t novega poslopja z lokacijo na Trgu revolucije. Ves kompleks novega trga je omejen s parkom »Zvezda« ob Titovi cesti, nato s Šubičevo ulico ter Valvasorjevim parkom s Prešernovo cesto, zele­ nim pasom ob Kidričevem spomeniku ter z Erjavčevo cesto. Cen­ tralni del te površine je bil nam enjen graditvi dveh poslovnih stolp­ nic, velike trgovske hiše ter nekoliko manjšega, a impozantnega poslopja Centralne tehniške knjižnice (2). Poslopje je po programu zavzemalo 6000 m2 površine, investicijska vsota zanj pa je znašala 7,825.650 din, do leta 1965 pa je zrasla na 13 milijonov. Ta sredstva naj bi sklad za šolstvo in gospodarstvo prispevala v štirih letih. Kakšiin poudarek je bil dan gospodarstvu, kaže sestava iniciativnega odbora za gradnjo knjižnice, v katerem je bilo od 15 članov odbora 8 zastopnikov Gospodarske zbornice SR Slovenije na čelu s pred­ sednikom odbora Miranom Mejakom, tedanjim podpredsednikom Zbornice (3). Predvideno je bilo, da bo knjižnica v začetku uporabljala le 65 % prostora v knjižnici, drugi prostori pa so bili namenjeni Zvezi inženirjev in tehnikov SRS, republiškim strokovnim zvezam, dru­ štvom inženirjev in tehnikov in glavnemu odboru Ljudske tehnike, v naslednjih letih pa naj bi CTK po potrebi zasedla tudi te prosto­ re (3). Izdani sta bili odločbi o širši in ožji lokaciji, soglasja komunal­ nih zavodov za kanalizacijo, vodovod in razsvetljavo, urejeno je bilo premoženjsko pravno stanje z zemljiškoknjižnimi izpiski in sklenje­ na pogodba o komunalnem prispevku. S prvim obrokom finančnih sredstev Sklada za šolstvo in gospodarstva so bili plačani komunal­ ni prispevek, načrti in drugi računi (3). Namesto da bi se začeli gra