untitled

Knjižnica 54(2010)3, 7–12 8 Prijava revije Knjižnica je bila na JAK ocenjena s 70 točkami (manj kot doslej), kar se nam je zdelo sporno. Posebej nenavadno sta bila ocenjena kriterija pomen revije na razvoj znanstvenega področja in prispevek revije k razvoju slovenske strokovne terminologije . Seveda tudi ta ocena vpliva na letošnjo višino sofinanciranja, ki je žal slabše kot leto poprej. Ker so letošnji rezultati razpisa za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih periodičnih publikacij nedosegljivi javnosti, se moramo sklicevati na rezultate javnega razpisa v letu 2009 1 . Ti kažejo, da v Sloveniji sofinanciramo izdajo 13 revij s področja naravoslovno-matematičnih ved, 11 s področja tehniških ved, po 5 z medicinskih ved in biotehniških ved, 27 na področju družbenih ved in eno več, 28 na področju humanističnih ved ter še 16 interdisciplinarnih revij. Torej skupaj kar 115 revij. To nikakor ni malo. Res je med njimi nekaj takšnih revij, ki v celoti ali delno ne objavljajo v slovenščini, toda pri veliki večini gre za revije, kjer so objavljeni članki napisani v slovenščini. Vprašanje jezika, v katerem avtorji objavljajo, ni novo. Omenimo lahko že dav- no razpravo med Slovencema, znanstvenikom J. Stefanom in literatom F. Levs- tikom o smiselnosti objavljanja rezultatov znanstvenega raziskovanja v sloven- ščini (po Strnad, 1993). Stefan je objavil prispevek »Potrebe Slovencev glede prirodoslovnih ved«. V naslednji številki mu je odgovoril Fran Levstik, ki je svoj zapis končal takole: »Preden končam, naj še omenim, da čeravno je morda res treba ljudstvu razlagati predivnost in vrednost njegovega živeža, imenitnost železnih cest itd., vendarle menim, da bi narodu mnogo bolj koristile dobre po- vesti kratkočasnega in poučnega zapopadka ...« Ali je morda Levstikov odziv vzel Stefanu voljo do pisanja v slovenščini, ne bomo nikoli izvedeli. A dejstvo je, da po tem ni ničesar več objavil v svojem maternem jeziku. Kako blizu smo tej dilemi in ali se premalo zavedamo pomena uporabe sloven- skega jezika v znanstvenem publiciranju? Žal smo tu pogosto precej enostran- ski, saj nas pri publiciranju v slovenščini praviloma zanimajo samo izsledki humanističnih ved in mogoče še družboslovnih. Toda ali je to dovolj? Ali ni tudi za druge vede pomembno objavljanje v slovenščini, kot oblika razširjanja razis- kovalnih rezultatov in razvoja terminologije. Merila, ki so v veljavi za habilita- cije na slovenskih univerzah, preferirajo objavljanje v mednarodnih revijah in v angleščini. To je tudi prav, saj na tak način merimo kvaliteto in mednarodno razis- kovalno odmevnost. Toda ali ne bi bilo enako prav, da bi od vseh predavateljev na univerzi pri izvolitvi, poleg odmevnih mednarodnih objav, zahtevali tudi vsaj tri odmevna dela, objavljena v slovenščini? S tem ne bi ponovili Levstikove na- pačne ocene, storjene pred več kot 150 leti, da znanstvenih objav v slovenščini ne potrebujemo. Znanstveni rezultati, objavljeni v slovenščini, ne pomenijo le 1 Dosegljivo na spletni strani: http://www.arrs.gov.si/sl/infra/period/rezultati/08/inc/period- publikacije-09.pdf.