untitled

9 Južnič, P. Uvodnik odgovornega urednika boljše diseminacije znanstvenih rezultatov, temveč ohranjajo jezik enakovreden drugim jezikom sveta. Torej ali je prav, da se kriterij »prispevek k razvoju termi- nologije« ocenjuje do 5 točk (od vseh 100 možnih), trikrat manj kot kriterij »dostopnost revije na spletu«. Slednje je danes vendarle samoumevno. Kaj je vodilo ocenjevalce pri JAK, da so prispevek naše revije k razvoju terminologije tako nizko ocenili, ko so ji pripisali celo manj kot pet točk? Za revije v slovenščini je potrebno skrbeti tako, da bodo dosegljive na svetovnem spletu in je prav, da se to vrednoti. To nikakor ni edini način uporabe sodobne informacijske tehnologije. Zakaj ne bi na primer uveljavili enotnega načina sprem- ljanja recenzentskih postopkov, z enotnim programom, ki bi omogočal transpa- rentnost v slovenski znanosti, tako kot ga danes omogočata COBISS in SICRIS, kjer so vidne bibliografije vseh slovenskih raziskovalcev. Revije v slovenščini bi morale zagotavljati enako ali vsaj podobno stopnjo znanstvene odličnosti, kot jo zagotavljajo mednarodne revije. Nikakor si ne bi smeli dovoliti, da bi šlo pri objavah v slovenščini za drugorazredno znanost. Bistvenega pomena so, tako kot pri mednarodnih revijah, dosledne, korektne recenzije, ki so avtorjem v pomoč pri izboljšavi besedila. Tako kot pri dostopu do vsebine, bi si tudi tu morali pomagati z informacijsko tehnologijo. Ena od možnosti bi bila uporaba enotnega sistema za online oddajo besedil, recenzij in spremljanje prispevkov za vse slo- venske znanstvene revije, ki so v sistemu sofinanciranja. S tem bi dobili tehnične pogoje za kvalitetne recenzije, ki so pogoj za znanstveno odličnost, brez katere znanstvene revije izgubijo svojo vlogo. Drugo pomembno vprašanje pred uredništvom revije je, ali in kaj objavljati v angleščini? Toda o tem mogoče kaj več v naslednjem uvodniku. Na kratko bi še predstavil vsebino številke, ki je pred vami. Tokrat ne gre za te- matsko številko. Zbranih je nekaj prispevkov, ki na različne načine obravnavajo strokovna področja, ki jih pokriva Knjižnica . Prvi prispevek, pri katerem lahko poudarimo njegovo aktualnost za celotno knjižnično dejavnost in stroko, je članek dveh avtorjev Damijana Pesjaka in dr. Marije Petek z naslovom »Kakovost bibliografskih zapisov v COBIB in uporaba katalogizacijskih priročnikov«. Kakovost bibliografskih zapisov v sistemu CO- BISS in nekateri ukrepi, ki naj bi ga izboljšali, že nekaj časa burijo knjižničarsko skupnost v Sloveniji. Nedvomno zato, ker ima ta problematika, poleg teoretičnega, tudi zelo praktičen pomen. Pričujoči članek uporabi dve raziskovalni metodi. Prva je bila analiza 1., 2. in 5. območja v vzorcu 90 bibliografskih zapisov, ki so nastali v letih 2004 in 2010. Druga metoda je spletna anketa o uporabi katalogizacijskih priročnikov, na katero so odgovarjali katalogizatorji. Slednji so v veliki večini menili, da je kontrola bibliografskih zapisov potrebna, in si je želijo več, zato da bi se izboljšala kakovost bibliografskih zapisov, da bi te popravljali sproti, in predvsem, da bi katalogizatorji prejeli s kontrolo tudi več povratnih informacij