untitled

Knjižnica 54(2010)3, 7–12 10 o tem, kako kakovostno delajo. Zaključki so sicer teoretični, saj gre za rezultate raziskovanja, toda tudi zelo aplikativni/uporabni, kar je v skladu s cilji, ki jih imajo članki v Knjižnici . Naslednji prispevek je članek treh avtorjev »Konzorcijsko delovanje in sredstva za mednarodno znanstveno literaturo in baze podatkov v Sloveniji za leto 2010«, in sicer smo ga skupaj spisali s Tilnom Mandljem in Mirom Pušnikom. Prispe- vek je nastal na osnovi gradiva, pripravljenega za tiskovno konferenco ARRS, letos marca. Dostopnost mednarodne znanstvene literature in baz podatkov upo- rabnikom je že desetletja osnovna skrb univerzitetnih, visokošolskih in special- nih knjižnic v Sloveniji. Način dostopa in uporabe se je spremenil s svetovnim spletom. Osnovna sprememba je ponudba in uporaba revij v elektronski obliki, ki zahteva drugačno paradigmo knjižničnega delovanja. Prosti dostop do vseh informacijskih virov v znanosti poteka postopoma, osnovni pogoj je popoln prehod na elektronsko obliko. Veronika Potočnik se s svojim prispevkom »Drobni tisk kot obvezni izvod v Narodni in univerzitetni knjižnici« ukvarja s temo, ki je kar prezrta v sodobnem času, ko mislimo, da svetovni splet pomeni vse. Avtorica izhaja iz trditve, da so drobni tiski pomemben del gradiva vsake knjižnice predvsem kot fond nacio- nalne kulturne dediščine. Na prvi pogled se gradivo morda zdi nepomembno in odvečno, vendar še zdaleč ni tako, kar avtorica ponazori s konkretnimi primeri, kaj so uporabniki v zadnjem času iskali v Nukovi Zbirki posebnega knjižničnega gradiva. Pregled vseh dejavnosti (nabave, obdelave in hrambe), povezanih z drob- nim tiskom, je podan na enem mestu in tako dostopen strokovni javnosti. Tudi tu se lahko spomnimo ene najpomembnejših strokovnjakinj na področju knjižničarstva Brede Filo (1973) in njenega dela pred skoraj 30 leti, ki je še vedno aktualno. Z Majo Železnik obravnavava dostopnost zaključnih del študija na slovenskih univerzah in mnenje študentov o tem. Ta tematika je zastavljena že v predhodni številki, kjer je s člankom »Odnos visokošolski knjižničar – študent« bilo pred- stavljeno poznavanje dela visokošolskega knjižničarja s strani študentov. V tokratnem prispevku so predstavljeni rezultati ankete, s katero sva želela dobiti mnenja študentov o tem, kako gledajo na dostopnost in uporabnost zaključnih del. Tradicionalno je to pomemben del knjižničnih zbirk visokošolskih knjižnic, za njihovo dostopnost pa so skrbeli visokošolski knjižničarji. S svetovnim sple- tom se odpira drugačna dostopnost do teh informacijskih virov in postaja pomem- bno tudi, kako so v ta proces vpeti visokošolski knjižničarji. Omenil bi zani- mivo mnenje študentov, ki niso naklonjeni samo elektronski obliki svojih zak- ljučnih nalog, temveč si želijo, da bi se hranile tudi tiskane verzije. Naslednji članek dr. Jedert Vodopivec in Anje Devetak »Časnik Slovenec v slo- venskih knjižnicah: možnosti konserviranja – restavriranja in reprodukcije« je