untitled

11 Južnič, P. Uvodnik odgovornega urednika nov prispevek k prikazu stanja kulturne dediščine v knjižnicah Slovenije. V ana- lizo je bilo vključenih 14 slovenskih knjižnic, ki hranijo izvode časnika Slovenec od leta 1873 do leta 1945. Rezultati niso preveč optimistični, saj je poškodovanega kar veliko pregledanega gradiva. Tudi tu so predlagane rešitve vezane na sodob- ne tehnološke možnosti, ki bi omogočale umik izvirnih izvodov iz uporabe in prehod na digitalizirane verzije. Ta del revije zaključi prispevek Nine Lončar »Projekt ‘Odpisani’ in odpis gradiva v Univerzitetni knjižnici Maribor«. Odpisovanje gradiva je tradicionalno eno najbolj mukotrpnih in nehvaležnih opravil v knjižnici. Primer, kako lahko iz odpisovanja gradiva knjižnica naredi promocijo svoje dejavnosti, je seveda več kot zanimiv. Še posebej ideja, da iz odpisanega gradiva nastanejo nova umetniš- ka dela. To potrjuje tudi podatek iz prispevka, da je bil kavč, ustvarjen iz odpisanih publikacij, leta 2009 razstavljen v Mestnem muzeju Ljubljana na razstavi »Rece- sionizem na Slovenskem«. Danes je del stalne zbirke ljubljanskega podjetja za odnose z javnostmi. Upajmo, da s tem prispevkom spodbudimo tudi druge av- torje, ki bi želeli seznaniti strokovno javnost s svojimi praktičnimi izkušnjami na različnih področjih knjižničarskega dela. V reviji si lahko preberete tudi prispevek dr. Gregorja Kocijana ob osemdesetlet- nici bibliografa Jožeta Munde. Gre za jubilej znanega slovenskega bibliografa, urednika, leksikografa in literarnega zgodovinarja. Danes, ko imamo COBISS, najbrž premalo vemo o zaslugah strokovnjakov, ki so bibliografije izdelovali v času pred nastopom računalnikov. Žal ima tudi ta številka svoj žalostni del. In memoriam dr. Jožetu Spanringu je prispeval dr. Tomaž Bartol. Kako velik pomen je imel profesor Spanring za raz- voj bibliotekarske in informacijske znanosti, je leta 2003 v članku, objavljenem v Knjižnici , opisala tudi dr. Alenka Šauperl. Na profesorja Spanringa, mojega mentorja pri doktoratu, imam tudi sam zelo lepe osebne spomine. Ko sem zak- ljučeval svoje doktorsko delo, je bil profesor Spanring že v pokoju, zato smo njegovi varovanci na konzultacije hodili k njemu domov. Tu si je vzel čas in s svojim bogatim znanjem in izkušnjami ter s svojo iskrivostjo omogočal pravo akademsko razpravo. V najlepšem spominu imam to okolje, ki ga je ljubeznivo dopolnjevala njegova soproga Helena. Ob tem mi pride na misel grški rek – Želim vsem, ki ste ga poznali in cenili, še dolgo življenje ter s tem tudi ohranitev spomina na pokojnega . Tako njegovo delo živi v nas, ki smo se pri njem učili. Revijo zaključujemo z redno rubriko, kjer objavljamo prispevek »Slovenske bibliografije v letu 2009«, ki ga je spisal Matjaž Hočevar. Želim vam veliko zadovoljstva ob branju prispevkov v Knjižnici in čim več ko- ristnega za vaše strokovno in znanstveno delo.