URN_NBN_SI_DOC-94BVIGVT

d ru štev so im ele precej staln ih bralcev, posebno še za k n jige z revolucio narno vsebino. L eta 1924 je b ila V esna razpuščena, ustan o v ljen o je bilo novo d ru štv o Svoboda, k i je po Sestojanuarski d ik ta tu ri leta 1929 posta­ lo vodilna delavska k u ltu rn a organizacija. N jej g re zasluga p ri d v ig an ju k u ltu rn e stopnje slovenskega p ro le ta ria ta te r p ri vzbu­ ja n ju njegove sam ozavesti. Z lasti v Z asavju je b il vpliv Svobode n a delavsko g ib an je izredno m očan. Izd ajala je m esečno revijo z istim naslovom ; izh ajala je v le tih 1929— 1935. V tem g rad iv u zasledim o precej inform acij o ta k ra tn e m d elovanju knjižnic v Z a­ savju. Za p rim e r n ek aj zanim ivih podatkov: — V T rb o v ljah je knjižnica lepo uspevala, le ta 1935 si je npr. 1767 bralcev izposodilo 2727 knjig. V sako leto je n a b a v ila nekaj novih knjig. — V H ra stn ik u je d ru štv o delovalo v spodnjem in zgornjem delu, zato sta bili tu d i k n jižnici dve. K n jižnica d ru štv a Svobode I je im ela 134 knjig, knjižnica Svobode II p a je štela 80 slovenskih in 100 nem ških knjig. — V Z ag o rju je delovala k n jižn ica s 480 knjigam i. Vse te knjižnice so vodili k n jižničarji, ki so bili obenem tu d i odborniki posam eznih d ru štev Svobode. K njižnice so b ile o d p rte e n k ra t do d v a k ra t tedensko, b ralci so p lačevali od 0,50 do 2 din izposojnine. S tem d e n arjem so k n jižn iča rji posam eznih knjižnic n a b a v lja li nove knjige. Po raz p u stu Svobode leta 1935 je prevzelo knjižnice p re jšn jih d ru šte v v Z asav ju delavsko d ruštv o V zajem nost. V L itiji je v tem času delovala k n jižn ica v o k v iru Sokolskega d ru štv a L itije in Š m artnega. To lepo knjižn ično ra st pa je pokončala okupacija leta 1941. M nogo k n jig je bilo popolnom a uničenih, še več izgubljenih, le m alo se jih je posrečilo sk riti in jih tak o re šiti p re d uničenjem . K njižnice po osvoboditvi Po končani vojni le ta 1945 so zlasti v T rb o v ljah lju b ite lji slo­ venske k n jig e začeli zb irati ostanke raznesenih knjig. K njige so zb irali v hiši p ri »Figabirtu«, dosti p a je bilo tu d i darovanih. O k ra jn i sin d ik aln i svet je im enoval k n již n ič a rja am aterja, ki je p rip ra v il okrog 900 zb ran ih k n jig za izposojo. T ako je b ila u sta ­ no v ljen a S in d ik aln a knjižnica T rbovlje.