URN_NBN_SI_DOC-98OLCU7Q

Narodna in univerzitetna knjižnica in Centralna tehniška knjižnica, samostojni inštituti pa so: za biologijo, za geologijo, za kemijo, za ma­ tematiko, fiziko in mehaniko, za geografijo, za sociologijo in filozofijo. Od teh ima najmočnejšo knjižnico zadnji. Filozofska fakulteta ima šestnajst oddelkov in en samostojen inšti­ tut, vsak oddelek ima lastno knjižnico. Pravna fakulteta ima devet kateder in tri samostojne inštitute. Tu deluje knjižnica pravne fakultete, inštituti imajo lastne knjižnice. Ekonomska fakulteta ima sedem kateder in en samostojen inštitut. S knjižnim gradivom jo oskrbuje Centralna ekonomska knjižnica. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ima štiri oddelke z lastnimi knjižnicami, en odsek teh oddelkov ima lastno knjižnico, prav tako tudi nekatere katedre. Na fakulteti sta še dva inštituta in en zavod ter astronomsko-geofizikalni observatorij z lastno knjižnico. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ima tri oddelke z lastnimi knjižnicami, razen tega imajo svojo knjižnico tudi nekateri odseki teh oddelkov. Fakulteta ima tudi štiri inštitute in hidravlični laboratorij. Fakulteta za elektrotehniko s trem i oddelki in trem i inštituti ima svojo fakultetno knjižnico. Fakulteta za strojništvo s štirimi katedram i in enim inštitutom ima prav tako svojo fakultetno knjižnico. Medicinska fakulteta si je za svojih 17 inštitutov in 21 klinik uredila Centralno medicinsko knjižnico. Biotehniška fakulteta s šestimi oddelki ima prav tako centralno knjižnico in sicer Centralno knjižnico biotehniške fakultete. Skupno lahko naštejemo na ljubljanski univerzi 43 večjih knjižnic s knjižnim fondom, ki presega milijon zvezkov. Vendar je prav mogoče, da je še kje kaka knjižnica. Gornji podatki pričajo o dokajšnji pestrosti, ki je sicer pogojena s časom in razmerami, v katerih so fakultete in njihove knjižnice nasta­ jale, je pa po drugi strani brez dvoma v oviro organiziranemu delu in še bolj sodelovanju knjižnic. V grobem pa ločimo tri organizacijske tipe. Pri prvem tipu fakulteta nima osrednje knjižnice, marveč vsak od­ delek samostojno zbira, obdeluje, hrani in izposoja gradivo, ki ga zanima. Drugi tip predstavlja osrednja fakultetna knjižnica, ki zbira knjige za potrebe vseh oddelkov fakultete, ga hrani v lastnem skladišču in izposoja v lastni čitalnici. Tretji tip pa je kombinacija prvih dveh, namreč osrednja fakultetna knjižnica hrani le del nabavljenega gradiva, drugi del knjig pa opremi in odda posameznim oddelkom. Predstavnica prvega tipa je filozofska fakulteta. Kakor že rečeno, ima fakulteta 16 oddelkov in vsak izmed njih ima lastno, popolnoma 3 — K njižnica 65 33