URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU sobota, 2. julija 2011 Policijski dodatki burijo duhove DANES Damijan Toplak Včeraj sta se Telekom Slovenije in Mobitel uradno združila oziroma se je Mobitelp-rip-ojilk Telekomu. Ta novica naj bi bila dobra p-redvsem za nekaj več kot dvanajst tisoč Telekomovih- lastnikov. Zgolj s p-riključitvijo Mobitela se je Telekomov kap-ital okrep-il za 200 milijonov evrov ali slabo tretjino. Za toliko se je p-ovečala tudi knjigovodska vrednost Telekomove delnice. Po lanski več kot 200-milijonski izgubi, zlasti zaradi p-revrednote- nja nekaterih- Telekomovih- družb v tujini, je Telekom v p-rvem letošnjem četrtletju p-osloval p-ozitivno, njegov p-rvi mož Ivica Kranjčevicp-ap-ravi,da se je tak trend nadaljeval tudi v drugem letošnjem četrtletju. Ne nazadnje naj bi do leta 2015 nep-osredni finančni učinki združitve Telekoma in Mobitela znašali več kot 140 milijonov evrov, od tega samo letos okvirnih- 5,5 milijona evrov. Seveda bodo vsi ti p-rihranki in stroškovne racionalizacije za sabo p-rinesli tudi manj p-rijetne p-osledice. Recimo zniževanje števila zap-oslenih-. Lani je še šlo s p-reneh-anjem zap-oslitve oziroma p-redčasnim up-okojevanjem ob zajetnih odp-ravninah-, ko se je število zap-oslenih- v Telekomu in Mobitelu znižalo za okrog 150 ljudi, v drugih- h-čerinskih družbah- v tujinip-ap-ravtako za p-ribližno takšno število. Letos in naslednje leto, četudi bo ob združevanju in "p-odvajanju" nekaterih- nalog to p-ričakovano, p-a se bo število zap-oslenih- težko zniževalo zgolj s p-rostovoljnimi odh-odi. Dasiravno p-redstavniki Telekomovih- sindikatov in delavska direktorica p-ričakujejo, da odp-uščanj ne bo. Kot je dejal p-rvi mož Telekoma Slovenije, bodo z združitvijo skušali p-rep-rečiti nadaljnji trend p-adanja tržnih deležev svojih- storitev, zlasti p-ri mobilni telefoniji in internetnih storitvah-. Še bolj naj bi se usmerili k up-orabniku - s p-estrostjo p-onudbe in tudi p-oenostavitvijo p-oslovanja z več (nekdanjimi) Telekomovimi družbami, kar naj bi v začetku p-rihodnjega leta rezultiralo tudi z enotnim računom za vse Teleko- move storitve. Za Telekom bo tudi ugodno, ker bodo vse njegove družbe lahko nastop-ale enotno, tudip-ritrženju, in bo tako p-rihranil veliko sredstev. Sp-odbud- no bo tudi, da se bodo vsi kadrovski p-otenciali združili na enem mestu, kar bo p-odjetju dalo boljše možnosti p-reživetja na dolgi rok. Zakaj nekatere stranke negodujejo nad tem, da predčasnih volitev pri nas naj neb-iizvedli že jeseni. Pomladne strankeb-imorale b-iti še poseb-no za to, da b-odo v njihovem času - spomladi. LEVO SPODAJ Uzakonitev posebnih dodatkov, kijih Kresalova brani z argumentom speci- fičnosti policijskega dela, bi pomenila razpad enot- nega plačnega sistema v javnem sektorju. Ostri odzivi obeh strani URŠKA MLINARIC "To je kravja kup-čija ministrice Kre- salove tik p-red zadnjimi vzdih-ljaji te vlade." S temi besedami je sekretar sin- dikata državnih- organov Drago Ščer- njavič včeraj p-okomentiral na vladi p-otrjeni p-redlog zakona, ki bi - v nas- p-rotju z vojaki, cariniki in p-azniki - p-olicistom dvignil dodatek za stal- nost z 0,33 odstotka osnovne p-lače za vsako leto nad p-et let na 0,5 odstotka. Poleg zvišanja tega dodatka bi p-olici- sti dobili tudi druge dodatke. Takšno p-arcialno reševanje p-o- ložaja p-ooblaščenih- uniformiranih- oseb ni razburilo le ministrice za javno up-ravo v odstop-u Irme Pavli- nič Krebs, ki je p-redlogu nasp-roto- vala, in ministrice za gosp-odarstvo v odstop-u Darje Radie, ki je p-otezo Kresalove ocenila kot p-redvolilno, temveč tudi nekatere sindikate, ki zah-- tevajo sestanek p-ri p-remierju Borutu Pahorju. Pred časom jim je namreč za- gotovil, da brez uskladitve z rep-rezen- tativnimi sindikati javnega sektorja ne bo p-osegov v enotnost p-lačnega si- stema. Sp-rejem omenjenega zakona v p-arlamentu p-a bi p-omenil, tako meni- jo sindikati in tudi Pavlinič Krebsova, razp-ad enotnega p-lačnega sistema. Notranja ministrica Katarina Kre- sal je p-o četrtkovi seji vlade dejala, da p-redlagana p-olicijska zakonodaja "p-o dvajsetih- letih- mačeh-ovskega odnosa države do p-oklica p-olicista" končno le ureja dodatke za delo v p-osebnih- raz- merah-, tako da se ti vsaj p-ribližno ize- načujejo z vojaki, cariniki in p-azniki. Včeraj je na svojem blogu očitke, da se gre z dodatki p-redvolilno kamp-anjo, označila kot "najmanj nemoralne", saj ne gre zanjo, amp-ak za p-oliciste. In p-onovila, da z dodatki dajejo p-oli- cistom samo del tistega, kar jim p-rip-a- da, da bi bili izenačeni s p-rimerljivimi p-oklici. Prav to p-a je razburilo Sindi- kat carinikov Slovenije. Predsednik tega sindikata Dušan Pečnik Kresalo- vo p-oziva, naj p-ojasni, kakšne dodat- ke, ki jih- p-olicisti nimajo, so že dobili cariniki. Ob tem je Pečnik nap-ove- dal možnost p-onovnega oblikovanja stavkovnega odbora in izvedbe stav- ke tudi med turistično sezono. Tudi Dušan Miščevič, vodja p-ogajalske Predlog zakona, ki buri politične duhove, poleg dviga deleža za dodatek na stalnost policistom prinaša še druge dodatke, denimo dodatek policistom, ki sodelujejo s posebno policijsko enoto. (Marko Vanovšek) Drago Sčernjavič: "Kravja kupčija ministrice Kresalove tik pred izdih-ljaji vlade" skup-ine dela sindikatov javnega sek- torja, ne p-ristaja na p-arcialno reševa- nje statusa dela javnih- uslužbencev, saj to p-rinaša stih-ijo, nabor dodatkov p-a bo takšen, da bo njih-ov skup-ni zne- sek višji od osnovne p-lače. Nasp-rotno in p-ričakovano p-a je Kresalovi v bran stop-il Policijski sin- dikat Slovenije, katerega p-redsednik Janez Lukan je v p-ismu zap-isal, da je "sp-renevedanje in omenjanje p-redvo- lilnega boja nap-ad na p-rizadevanja sindikata, da se p-oklic p-olicista v slo- venski družbi dvigne iz p-odp-ovp-reč- nega vrednotenja, kamor ne sodi že zaradi varnosti državljanov". Policijski dodatki vredni 3,5 milijona evrov O m e n j e ni p-redlog zakona p-oleg dviga deleža za dodatek na stalnost p-olicistom p-rinaša še druge dodatke: dodatek p-olicistom, ki sodelujejo s p-o- sebno p-olicijsko enoto, dodatek za vo- denje, dodatek za delo p-ooblaščenih- uradnih- oseb, ki vodijo p-rekrškovne p-ostop-ke, dodatek za p-oveljnike, ki vodijo p-osebno p-olicijsko enoto, in dodatek za p-osebne obremenitve p-i- lotov, kop-ilotov, teh-nikov letalcev in p-osameznih- delovnih- mest v sp-ecial- ni enoti. Po besedah- Kresalove je p-lačna masa za notranje ministrstvo skoraj 300 milijonov evrov na leto, dodatki p-a bi komaj leta 2014 znašali dobrih- 3,3 milijona evrov, od tega višji doda- tek za stalnost 1,8 milijona evrov. In zakaj ministrstvo za javno up-ra- vo oziroma ministrica v odh-odu Pav- linič Krebsova takšnemu p-redlogu nasp-rotuje? Poleg že omenjenega do- govora, da ne bo p-osegov v enotnost p-lačnega sistema, je bilo v lanskem sp-orazumu o reševanju stavkovnih- zah-tev p-olicistov dogovorjeno, da bo vlada p-lače p-olicistov uredila bodisi z uredbo bodisi s kolektivno p-ogod- bo, nikakor p-a ne s p-odročnim zako- nom. Čep-rav so v analizi učinkov in p-omanjkljivosti p-lačnega sistema v javnem sektorju p-redlagali p-reučitev možnosti odp-rave omejitve izp-lače- vanja skup-nih- dodatkov v višini 20 odstotkov osnovne p-lače, p-a to p-o mnenju ministrstva nikakor ne daje p-odlage za urejanje izjeme v p-odroč- nem zakonu le za p-oliciste. Pahor odgovor že dobil Na ministrstvu za javno up-ravo doda- jajo, da p-oložajni dodatek, določen v zakonu o sistemu p-lač v javnem sek- torju, znaša od 5 do največ 12 odstot- kov, njegova višina je vezana na število zap-oslenih- v organizacijski enoti in je do njega up-ravičen vodja in tudi namestnik neke enote za čas, ko izvršuje p-ooblastila, vezana na vo- denje, medtem ko omenjeni p-redlog zakona nekaterim osebam v p-oliciji določa 5-odstotni dodatek ne glede na izp-olnjevanje kriterijev; to p-a sta število zap-oslenih- in čas dejanskega op-ravljanja nalog vodenja. Op-ozarjajo še, da dodatka na delo p-rekrškovnega organa, ki naj bi ga zdaj p-rejele p-oob- laščene uradne osebe, ki vodijo p-rekr- škovne p-ostop-ke, "ne p-rejema niti en javni uslužbenec, ki op-ravlja naloge v p-rekrškovnem organu". Edini dodatek, ki ga imajo voja- ki, ne p-a tudi cariniki in p-azniki, je dodatek za izvajanje nalog v p-osebni p-olicijski enoti, ki p-a je že določen v kolektivni p-ogodbi javnega sektorja in tudi 30-odstotni dodatek od osnov- ne p-lače za p-ilote, kop-ilote in teh-nike letalce ter p-oliciste v sp-ecialni enoti. Tako je p-remier Pah-or, ki je p-o četrtkovi seji vlade dejal, da bi rad sli- šal še mnenja sindikatov in odgovor, ali gre za rušenje enotnega p-lačnega sistema, ta odgovor, vsaj od sindika- tov, dobil že včeraj. Andrej Horvat zaslišan pri Klemenčiču Proti korupcijska komisija je po več kot pol leta, odkar je sprožila postopek v zadevi Horvat - razpisi iz pomurskega zakona, zasli- šala državnega sekretarja iz Pahorjevega kabineta MATIJA STEPIŠNIK Dr. Andrej' Horvat, državni sekretar v kabinetu p-remiera Boruta Pahorji, sicer p-a tudi p-redsednik konference SD, je za Večer p-otrdil, da je bil v četr- tek zaslišan p-red komisijo za p-rep-re- čevanje korup-cije. Ta je zaradi sumov korup-tivnega in klientelističnega rav- nanja p-ostop-ek zop-er Horvata sp-ro- žila lani konec leta, ko je Večer p-isal, da bi lah-ko bil državni sekretar in ta- krat še šef vladne p-isarne za Pomurje v konfliktu interesov v p-rimeru razp-i- sov iz tako imenovanega p-omurskega zakona. Teče predkazenski postopek Ali razp-ise iz p-omurskega zakona in morebitne korup-tivno-klientelistične p-ovezave p-reiskuje tudi p-olicija? "Potrdimo vam lahko le, da v navedenem p-rimeru teče p-redkazenski p-ostop-ek, več informacij vamp-azaradi varova- nja interesa p-ostop-ka ne moremo p-osredovati," je bil odgovor iz generalne p-olicijske up-rave. Horvat o p-odrobnostih- p-ogovora ni želel govoriti, dejalp-aje, da je p-o- stop-ek p-otekal korektno. Iz p-rotiko- rup-cijske komisije so nam p-ojasnili le, da naših vp-rašanj o p-ogovoru s Horva- tom ne morejo komentirati zaradi za- gotovitve nep-ristranskosti p-ostop-ka. V osp-redju zanimanja p-rotikorup-- cijske komisije so sicer p-ogodbe, ki jih- je na p-odlagi razp-isov iz p-omurskega zakona služba vlade za lokalno samou- p-ravo in regionalno p-olitiko sklenila s Pristop-om, Pribinovino in Oikosom. Podjetja vodijo dobri znanci oziroma nekdanji sodelavci Andreja Horvata, kakor smo p-isali. Duša Trobec Bučan je Horvatu kasneje odvzela p-ooblastila p-rip-omurskemzakonu, državni sekre- tar pa je za Pahorja že predtem pripra- vil poročilo, ki so ga poslali komisiji za preprečevanje korupcije. V obsežnem intervjuju za Večer je Horvat nato p-o- jasnil, da je vsebino razp-isov p-rip-ra- vil, a da nikakor ni mogel vp-livati na to, kdo bo v končni fazi izbran, saj so o tem odločali drugi. Tudi danes vztra- ja, da z ničimer ni na nikogar p-ritiskal, da bi bila izbrana ravno ta tri p-odjetja. Trobec Bučanova je kasneje za p-ogod- be s temi tremi p-odjetji odredila inter- no revizijo in p-o njej zaradi odkritih- domnevnih- nep-ravilnosti nap-oveda- la p-rekinitev p-ogodb. Neuradno je takrat iz kabineta Trobec Bučanove v javnost ušel p-odatek, da je bilo na p-odlagi ustnega mnenja še danes ne- Državni sekretar Andrej Horvat je moral v četrtek pred protikorupcijsko komisijo pojasnjevati očitke o povezavah s podjet- ji Oikos, Pristop in Pribinovina. () znanih- p-ravnikov Pravne fakultete v Ljubljani ugotovljeno, da v p-roračunu denar za izvajanje teh- p-ogodb ni bil zagotovljen. Predh-odnik Trobec Bu- čanove Henrik Gj^rkeš je te navedbe že tedaj zanikal,p-atudi sicer je kasne- je nadzor, ki ga je izvršil urad za nad- zor p-roračuna ministrstva za finance, ugotovil nasp-rotno, in sicer da so bila sredstva na voljo in da nep-ravilnosti ni bilo.