URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

sobota, 2. julija 2011 v ZARISCU dnevna@vecer.com 5 "Pometanje pred vrati drugih ne bo zanimivo' O sedmih kamionih igrač, dobrodelnih nogometnih tekmah in tem, da ne smemo čakati drug na drugega, temveč takoj stopiti v akcijo z dobrodelnico Tino Gams FRANJA ŽIŠT Za otroke iz Kenije je bil minuli po- nedeljek srečen dan. Iz Slovenije je namreč pripotovala pošiljka igrač, šol- skih potrebščin, pripomočkov za do- jenčke in drugih otroških predmetov, ki so jih začeli deliti po šolah in sirotiš- nicah. Afriški otroci so se razveselili pozornosti slovenskih otrok, ki so so- delovali v akciji Od otrok za otroke. V njej so zbrali za sedem kamionov igrač in šolskih potrebščin, ki so romale v tujino in v mnoge slovenske ustano- ve, ki bdijo nad socialno ogroženimi otroki. Tina Gams je dekle, ki je dalo po- budo za akcijo in ustanovilo Zavod LU - zavod za promocijo strpnosti, po- vezanosti in socialne vključenosti. Z njo smo se pogovarjali o potencialih Slovenije in tem, kaj lahko za boljši svet stori posameznik. "Zavod LU sem ustanovila, ker ver- jamem v moč in dobro posameznika in ker čutim, da svet stoji na pomemb- nem razpotju. Zadnje čase imamo te- žave z egom, ker se je ta prenapihnil," razlaga sogovornica. Prepričana je, da se to pozna v medosebnih odnosih na vseh ravneh, kar "našo skupno ladjo" nosi v napačno smer. Stanje mirovanja postaja močvirje "Obuditi moramo sočutje ter ljubezni odpreti okna in vrata, da se bo sistem lahko znova uravnotežil," pravi in do- daja, da se morda res sliši naivno, a ljubezen je večja od vsega. "Vsi smo povezani in vse je povezano. Vsak od nas ima moč, da spreminja stvari, na- mesto da bi drug drugega čakali. Takš- no stanje mirovanja postaja močvirje, ki ne cirkulira, ne vsebuje življenja," razmišlja dobrodelnica. Dodaja, da se moramo premakniti iz apatične in ne- gativne pozicije "nič ni okej in ničesar se ne da narediti. Vsak dan je ogromno drobnih priložnosti, da smo do ljudi prijaznejši," pravi o prvih korakih. Gamsova je prepričana, da je ko- ristno, da vsak pri sebi poišče stvari, ki ga "delajo živega, srečnega", potem se bo prebudil prijaznejši in vedrejši duh, razmišlja. "Potem tudi pometanje pred vrati drugih ne bo več zanimivo," doda, meni pa tudi, da bi bilo dobro že v šoli prebirati kakšno literaturo in se več pogovarjati o čustvih, osebni rasti in zavedanju. Besedam ne zaupamo, potrebna bodo dejanja Tina je svoje dobrodelno poslanstvo za- stavila globalno, v Sloveniji je samo za- čela, pravi. "Po vsem svetu sem našla ljudi z istim načinom razmišljanja, po- vezati se z njimi je vprašanje časa," razlaga. S prostovoljstvom se ukvarja že dalj časa, v zadnji polovici leta pa je več kot uspešno izpeljala prvo akci- jo. Sodeluje s Kenijo, Indijo, Albanijo, Kosovom, Bosno in Hercegovino, Hr- vaško. Ponekod še vzpostavlja stike s sirotišnicami, pomagajo ji prijatelji. Včeraj je kot soorganizatorka sodelo- DRZNI IN USPESNI Dobrodelnica Tina Gams: "Zdi se mi, da imamo Slovenci zelo slabo mnenje o sebi, češ, nič se ne da storiti, ker je to pač Slovenija. Ne, to ni res, ker Slovenija smo ljud- je!" (Tit Košir) O Drznih in uspešnih I Tina Gams Slovenija je v krizi. Svet je v krizi. EU je v krizi. Diagnoza je nedvoum- na, nihče ji pravzaprav ne oporeka. Zato so projekcije prihodnosti veli- kokrat samodejno temne, pesimi- stične. Pa so res? Niso. Predvsem pa ne vse. Temne barve krize so prekri- le tudi mnoge pozitivne, svetle pri- mere, vzele so pozornost ljudem, ki ustvarjajo, ki so prodorni, drzni, ino- vativni, ki poganjajo kolesje napred- ka. In ki jim uspeva. V prihodnjih tednih bomo predstavili kar nekaj takšnih zgodb. vala na dobrodelni nogometni tekmi Valteija Birse in Tima Matavža, zbrani izkupiček pa si bosta razdelili organiza- cija Vrabček upanja in Zavod LU. "Pove- zala sem se že s centri za socialno delo, da bomo denar namenili za izobraže- vanje otrok," pojasni Tina. In kako bi ji pri delu lahko na pomoč priskočila država? "Želim si, da bi se na politični sceni pojavil spo- soben in etičen voditelj s posluhom za ljudi, ki mu nataknjen prstan moči ne bi 'odnesel duše'. Ljudje besedam ne za- upajo več, pomembno bo udejanjanje. Sicer pa bi bilo treba odpraviti nekate- re birokratske ovire, morda bi lahko država malo bolj pomagala s sofinan- ciranjem in se bolj povezala z nevladni- mi organizacijami," pove sogovornica, kaj je še mogoče spremeniti. Da pa smo Slovenci zelo dobrode- len narod, pravi. "Presenetljivo dobro se odzivamo na humanitarne akcije. Bila sem šokirana, ko sem morala čez noč iskati dodatna skladišča za igrače, telefon mi je skoraj pregorel, dobila sem po dvesto elektronskih sporočil na dan," se spominja akcije in dodaja, da smo, ko je komu treba pomagati, res zavedni. Za večjo srečo in samoza- vest pa bi morali biti še malo prijaznej- ši do sebe, je prepričana: "Zdi se mi, da imamo Slovenci zelo slabo mnenje o sebi, češ, nič se ne da storiti, ker je to pač Slovenija. Ne, to ni res, ker Sloveni- ja smo ljudje!" Motivacijske sile Humanitarne organizacije morajo prve dati zgled za ravnanje, pravi sogovorni- ca, ko jo povprašamo o krizi slovenske- ga Unicefa. Ker ne pozna podrobnosti, Ustanoviteljica Zavoda LU - zavoda za promocijo strpnosti, povezanosti in socialne vključenosti (LU pomeni LoveisUniversal oziroma LjubezenjeUniverzalna). Delo: Služba v večjem slovenskem podjetju v prostem času dobrodelnost Zasluge: Akcija Od otrok za otroke, zbranih sedem kamionov igrač, pomoč otrokom v Sloveniji, Keniji, Indiji, Albaniji, v Bosni in Hercegovini in na Kosovem ter Hrvaškem Mahatma Gandhi: "Bodi sam tista sprememba, ki si jo želiš v svetu." CER ne želi soditi, poudari pa, da se mora- jo morebitne nepravilnosti razčistiti in naj se vzpostavi zdravo tkivo. Sama skuša darovalcem objavljati čim več povratnih informacij. Če že ne more fotografirati otrok, objavi potrdilo, da je pošiljka prispela na pravi naslov. "Da- rovalci so se zelo razveselili povratnih pozdravov od prejemnikov igrač in šol- skih potrebščin," pove. S svojimi prostovoljci pripravlja nove projekte pomoči, o katerih pa je še skrivnostna. Povezovati se je zače- la tudi z drugimi ustanovami. V čast ji je bilo, da so jo povabili k sodelova- nju na včerajšnji dobrodelni nogomet- ni tekmi, prav tako jo je k sodelovanju nagovoril predsednik države Danilo Turk. Vse delo doslej je - tako kot tudi njeni prijatelji - opravila prostovoljno. V podjetju TNT so sponzorirali pošilj- ko v Kenijo, v Triglavu pa koledar LU 2012 Otroci sveta, sicer pa se na spon- zorje še niso veliko obračali. A Tina upa, da se bodo odzvali, ko bo treba. Prijateljem poplača tako, da jih povabi na kak koncert ali na pico, a za vse je pravzaprav največja nagrada, da nekaj dobrega storijo. "Prostovoljstvo mora- mo bolj obuditi in tudi osnovne vred- note, kot sta sočutje in ljubezen, ta je največja motivacijska sila," zaključi. ODMEV Cesta in druge kazni DRAGICA KORADE Včeraj so vsi tisti, ki nam kar naprej dopovedujejo, da v tej državi nihče ne odgovarja za svoje napake, dobili nove dokaze za to, da se motijo: novi zakon, ki je zavladal na slovenskih cestah, predpisuje drakonske kazni tudi za najmanjše prekrške v cestnem prometu. Dejstvo, da so te kazni tudi po desetkrat višje kot v Nemčiji, kjer so ljudje malo drugače plačani za svoje delo kot v Sloveniji, zagovornikov zakona ni niti malo oviralo pri utemelje- vanju strogosti, ki da je pri splošnem ljudskem razvratu, ki menda vlada na slovenskih cestah, tako ali tako ni nikoli dovolj. Če kje, potem se lahko v zgodbi o našem cestnem razbojništvu vsi pristojni še zmeraj uspešno sklicujejo na staro machiavellistično tezo, po kateri cilj posvečuje sredstva. Cilj je v tem primeru svetel in nedotakljiv: za človeška življenja gre. Saj veste: če bomo s strogim kaznovanjem obvarovali samo eno človeško življenje, postanejo popolnoma odveč razlogi za resno debato o represiji, ki se pod obnebjem čistunskih politik že lep čas nevarno plazi v naša vsakda- nja življenja. Pa so res odveč? Še zadnji človeški pari v tej državi je jasno, da so najnovejše kazni, za katere so z veseljem dvignili roke naši izvoljeni predstavniki, veliko bolj kakor z "varovanjem človeških življenj" povezane s polnjenjem državne blagajne. Če bi tistim, ki so na oblasti, res bilo mar za ljudi in njihova življenja, ne bi že lep čas uspešno uničevali prometnih, socialnih, zdravstvenih, zaposlovalnih in drugih družbenih sistemov. Za genije, ki se v svojih državnih uradih požvižgajo na preprosto kmečko pamet, imamo pri roki tudi argumente kompetentnih ljudi, ki dokazujejo, da je povezanost med višino kazni in številom prometnih nesreč nizka. Povedano naravnost: tisti, ki manjše število mrtvih na cestah pripisujejo skrbni državi, ki z vse ostrejšim kaznovanjem prevzgaja ponorele ljudi, manipulirajo z javnostjo. Manj mrtvih na slovenskih cestah imamo zato, ker imamo boljše avtomobi- le. Še huje: nesreče bi se dogajale tudi, če bi bile obstoječe kazni še desetkrat višje. Ker se nesreče pač dogajajo. In ker nas pred tem, da se nam nikoli nikjer v življenju ne bo zgodilo nič slabega, lahko obvaruje samo smrt. A ne gre samo za to. Dr. Dragan Petrovec z ljubljanskega inštituta za kriminologijo je že pred leti, ko so se vladajoči začeli navduševati za discipliniranje ljudi z visokimi denarnimi kaznimi, dokazoval, da bi za spremembo obnašanja v prometu zadoščala že najnižja kazen. Če bi vsakokrat, ko naredite prekršek, morali dati samo evro, bi vam po nekaj dneh vsa stvar začela presedati. In če bi tisti, ki svojo mračno slo po strogem kaznovanju skrivajo pod avro občečloveških idealov, res zasledovali plemenite cilje in poskrbeli, da vam ta simbolni evro tudi vsakokrat poberejo. Anton Gašper Frantar: DVK ne vodi Dušan Vučko Predsednik Državne volilne komisije, vrhovni sodnik Anton Gašper Frant-ar, zavrača bojazen SDS, da zaradi eldeesovca na položaju novega t-ajnika DVK volit-ve pri nas ne bodo več izpeljane zakonito vANEssA ČOKL Od avgusta po dolgih letih Marko Go- lobič, ki je tehnično bedel nad vsemi volitvami, odkar je Slovenija samo- stojna država, ne bo več direktor služ- be Državne volilne komisije (DVK) in njen tajnik. Prihodnjih pet let bo to dozdajšnji nadomestni član DVK Du-šan Vu-čko, eden od petih prijavlje- nih na javni natečaj. In: izbira člana LDS za ta uradniš- ki položaj je razburila največjo opozi- cijsko stranko. V SDS se dramatično sprašujejo, ali poslej še lahko zaupajo Državni volilni komisiji. Imenovanje "LDS-ovega politika, ki je bil politično imenovan tudi na mesto direktorja di- rektorata za upravne in notranje za- deve pri MNZ", tako v SDS, naj bi bilo "nezaslišano arogantno dejanje" in mu v stranki najodločneje nasprotu- jejo. Po njihovem zbuja resne dvome o strokovnem, nepristranskem in po- litično nevtralnem delu Državne vo- lilne komisije, ki skrbi, da so volitve v državi izpeljane zakonito. No, dolgo- letni predsednik DVK, vrhovni sod- nik Anton Gašper Frantar, je jasen. Najprej omeni, da bi bil vesel precej večjega odziva na ta razpis, na primer 50 prijav namesto petih, in tudi tega, da bi mu kandidati povedali, da nima- jo prav ničesar z nobeno stranko, a ve, da je to v slovenskih razmerah težko. Potem pa zagotovi, da dokler bo sam vodil Državno volilno komisijo, poli- tičnih zlorab ne bo. Da on vodi DVK, ne Vučko, poudarja. In da noben taj- nik, ne poslavljajoči se ne prihajajoči, ne nadzira volitev, to je delo članov vo- lilne komisije, člani odločajo v DVK. O Vučkovem prestopu iz (pravniš- kega) članstva v Državni volilni komi- siji zdaj v vrh njene strokovne službe Frantar pravi, da je DVK sestavljena politično pluralno. Politične pripad- nosti/prepričanosti dozdajšnjega tajnika predsednik ne pozna niti ga ne zanima, o eldeesovcu Vučku pa pravi, da je kot namestnik člana DVK na kakšnih 60 sejah mogel glasovati le enkrat ali dvakrat, ker vestni član Du-šan Strnad, v Državno volilno ko- misijo postavljen na predlog SDS, na sejah komisije praktično nikoli ne manjka in zato skoraj ne potrebuje namestništva. Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš sKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO srečko KLA-pŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB sOKOLOvIČ: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša pERŠAK: mariborska kronika petra vIDALI: kultura Aljoša sTOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan pUŠENJAK: V soboto sašo BIzJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje t-el-efo-n 02/23 53 140, t-el-efa-ks02/23 53370 oglasi@vecer.com Mali oglasi t-el-efo-n 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek t-el-efo-n 02/23 53 321 (355),t-el-efa-ks02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasnotrženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 ptuj, Osojnikova9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 39.950 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina zajulj2011 znaša30,12 EUR, za upokojence inštudente 26,95 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonaodavku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakonaodavku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5%. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.