URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

Težki desetletji za m Z vrha jugoslovanske industrijske proizvodnje v veliko krizo DR. ALEKSANDER LORENCIC z g o d o v i n a r Prehod v kapitalistični sistem je za celotno slovensko gospodarstvo predstavljal veliko preizku-šnjo - Maribor kot indu-strijsko središče pa je prehod v tržno gospodarstvo še posebno prizadel. Dolga leta je mesto ob Dravi sodilo v vrh ju-goslovanske indu-strijske proizvodnje, a ker se je razvijal zgolj indu-strijsko, mu- to v času- prehoda v nov sistem ni veliko koristilo. Za Maribor je bila značilna zelo pestra stru-ktu-ra indu-strije, saj so bile v Mariboru- razvite skoraj vse indu-strijske panoge, ki so bile prisotne v Sloveniji. V Mariboru- se je stru-ktu-- ra indu-strijske proizvodnje razlikovala od slovenskega povprečja, odločilnega pomena je bilo predvsem odstopanje na področju- proizvodnje sredstev za delo. To je bila namreč najzahtev- nejša vrsta proizvodnje, saj je terjala visoko stopnjo tehnološke opremljenosti in angažiranje visokih finančnih sredstev, kar se pa v primeru- mariborskega gospodarstva ni zgodilo. V osemdesetih letih minu-lega stoletja je začelo mariborsko gospodarstvo zelo padati. Značilna je bila počasna rast indu-strijske proizvodnje, aku-mu-lacija v podjetjih pa je bila pičla ali pa je povsem u-sahnila. Velik problem je predstavljala tu-di inflacija. Sredi osemdesetih let je več kot 60 odstotkov dohodkov mariborsko gospodarstvo u-stvarilo s predelo- valnimi dejavnostmi, kjer sta imeli vodilno vlogo proizvodnja vozil in tekstilna indu-strija. S krizo v teh dveh panogah so nastale resne težave v mariborskem gospodar- stvu-, saj je ob razpadu- ju-goslovan- ske države velik del trga izgu-bila predvsem proizvodnja investicij- ske opreme in tekstila. Pou-dariti je treba, kot je u-gotovila že geografinja Lu-čka Lorber, da se je glavni pretres v mariborskih predelovalnih dejavnostih zgodil nekaj let pred osamosvojitvijo in prva leta po njej. Mariborsko gospodarstvo je doživelo šok že leta 1988, ko je drastično začel padati delež proizvodnje v sektorju- proizvodnje vozil. Ju-goslovanska vojska je namreč tega leta skoraj v celoti prenehala ku-povati pri mariborskih podjetjih. Podjetja tekstilne dejavnosti so med tranzicijo doživela več kriznih obdobij, posebno v letih 1995, 1998, 2004 in 2005. Zadnji večji u-darec je tekstilna dejavnost v Mariboru- doživela leta 2009, ko je zaradi posledic globalne gospodarske krize vrata zaprlo podjetje MTT Tekstil, ki je bilo od leta 2007 v dru-žinski lasti. Eden od razlogov za težave mariborskega gospodarstva je, da se številna mariborska podjetja niso pravočasno in u-strezno prilagodila zahtevam tržnega gospodarstva. Kot dru-god so se tu-di v mariborskem gospodarstvu- tako imenovani Tozdi kot osnova ju-goslovanskega "eksperimenta" dogovorne ekonomije obdržali vse do leta 1989 ter tako postali simbol in sopomenka za nesrečo. Po letu- 1989 je kriza v mariborski indu-striji z vso močjo u-darila na plano. Z osamosvojitvijo plaz stečajev in velika brezposelnost Z osamosvojitvijo, s prehodom v tržno gospodarstvo in z izgu-bo nekdanjih ju-goslovanskih trgov so se zgodili številni stečaji, ki so sprva prizadeli velike sisteme, pozneje pa tu-di manjša podjetja. Po mnenju- gospodarstvenikov je bilo na področju- Slovenije najbolj prizadeto ravno gospodarstvo v Mariboru- in regiji, zlasti zaradi zlomov velikih indu-strijskih, gradbenih in trgovskih velikanov. Od leta 1989, ko je bil zabeležen stečaj prvega večjega podjetja Lilet, je postopoma začelo naraščati število stečajev mariborskih podjetij. Med letoma 1990 in 1991 je bilo u-vedenih šest stečajev, leta 1992 se je stečajni postopek začel v devetih podjetjih, leta 1993 v 15 podjetjih in leta 1994 v 19 podjet- jih. Najbolj so Maribor na gospodar- skem in socialnem področju- zaznamovali stečaji leta 1995 (23 stečajev, med dru-gim tu-di v podjetjih Metalna Mio, Metalna TPI, TVT Termex, Merinka Melinda in GZP Mariborski tisk) in leta 1996 (33 novih stečajev, med dru-gim tu-di v podjetjih SGP Stavbar Megrad, EM Hidromontaža, Tovarna avtomobilov Maribor - TAM, Tekstilna tovarna Maribor, Jeklotehna in PIK Exclu-sive), ko je delo izgu-bilo največ delavcev. Posledica propadanja podjetij so bili strm padec deleža indu-strije v