URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

v n n borsko gospodarstvo prihodkih mariborskega gospodar- stva, padec izvoza in u-voza ter velika stopnja brezposelnosti. Delež dolgotrajno brezposelnih je bil približno 10 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Po izrazitem povečanju- stopnje brezposelnosti v prvi fazi tranzici- je se je število brezposelnih v MO Maribor v obdobju- med letoma 1995 in 2004 sicer zmanjševalo, naraščal pa je delež brezposelnih žensk (leta 1999 je bil delež brezposelnih žensk 52,6 odstotka, leta 2004 pa 54,1 odstotka) in delež brezposelnih s V., VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. Na dru-gi strani se je zmanjševal delež brezposelnih z nizko stopnjo izobrazbe. Težava je bila tu-di v slabo vodeni politiki, saj so dotacije za ohranjanje delovnih mest imele nasprotni u-činek od pričakovanega. Državne su-bvencije so bile porablje- ne predvsem za sanacijo likvidnosti in plače zaposlenih, ne pa za vlaganje v investicije in v u-strezno prestru-ktu-riranje. Problematika brezposelnih se je med dru-gim kazala v stavkah delavcev, žal pa sistematičnega zbiranja podatkov o stavkah in delovnih sporih ni bilo. Potreba po sistematičnem zbiranju- podatkov o stavkah in delovnih sporih je postala izrazitejša šele po vstopu- v EU. Glede problema brezposelnosti je vredno spomniti na besede nekdanjega mariborskega žu-pana Borisa Soviča, ki je poleti 2003 novinarju- na trditev, da je v Mariboru- preveč brezposelnih, odgovoril: "Sami so si krivi, kaj pa so se zaposlili v napačnih podjet- jih!" V tem intervju-ju- je žu-pan še razlagal, da je "občina vedno posku-šala vse, da bi rešila tovarne pred razsu-lom", a da jih nihče ni poslu-šal. "Od sedaj niti opozarjali ne bomo več, saj je vse bob ob steno," je še pristavil (Večer, št. 175, 31. ju-lija 2003, str. 40). Taki odgovori vsekakor niso bili konstru-ktivni, še manj pa v korist mariborskega gospodarstva. Standard v občini je bil pod slovenskim povprečjem, kar se je na primer kazalo tu-di v višini plač. Najnižje plače so bile v gospodarskem sektorju-. Povprečna neto plača v podjetjih in dru-gih organizacijah je bila oktobra leta 1994 natančno 62.892 SIT (v Sloveniji 65.284), v gospodarstvu- 56.151 SIT (RS 60.207) in v negospo- darstvu- 81.747 (RS 81.373). Po letu- 1991 se je mnogo lju-di zaradi slabega stanja v občini odselilo - nezanemarljiv del tu-di v osrednjeslo- vensko regijo (Lju-bljana z okolico). Počasno okrevanje Okrevanje gospodarstva je bilo zelo počasno, in če vemo, da je na repu-bliškem nivoju- slednje - z oživitvijo gospodarske aktivnosti - nastopilo že sredi leta 1993, se je okrevanje v mariborski občini začelo z nekajletnim zamikom, šele po letu- 1998, ko je nastopilo obdobje pomembnih sprememb v gospodarski rasti (v letu- 1998 2,8- odstotna letna rast), ki so bistveno vplivale na povečanje zaposlenosti in zmanjšanje brezposelnosti. Indu-strija si je opomogla, se v določeni meri prestru-ktu-rirala in vzpostavila nova strateška partnerstva, poleg nje pa se je zelo razvijal storitveni sektor. Maribor je pridobival vse bolj u-ravnoteženo zaposlitveno stru-ktu-ro. Stru-ktu-ra mariborskega gospodarstva malo pred formalnim zaklju-čkom tranzicije (za formalni zaklju-ček tranzicije štejemo vstop Slovenije v EU, ki se je zgodil 1. maja 2004), natančneje 31. decembra 2003, se je bistveno razlikovala od tiste iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. V mariborski občini je bilo registriranih 8087 poslovnih su-bjektov, kar je predstavljalo 43,8 odstotka vseh poslovnih su-bjektov v Podravju- in 5,7-odstotni delež na ravni celotne Slovenije. Največ je bilo gospodarskih su-bjektov na področju- trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke potrošnje, sledijo poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve, na tretjem mestu- pa so bile predelovalne dejavnosti. Po velikosti so leta 2003 prevlado- vale male gospodarske dru-žbe s kar 95-odstotnim deležem, velike pa so imele le 2,1-odstotni delež. Po poročilu- Agencije Repu-blike Slovenije za prestru-ktu-riranje in privatizacijo iz leta 1999, torej po koncu- šest let trajajočega procesa lastninskega preoblikovanja, ki se je formalno končalo z zakonom o zaklju-čku- lastninjenja in privatiza- ciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne dru-žbe, se je glede na dejavnosti v mariborski regiji največji delež dru-žbenega kapitala lastninil v predelovalnih dejavno- stih (46,3 odstotka), sledili so kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (14,4 odstotka) ter trgovina in popravila motornih vozil (10,2 odstotka). Klju-b okrevanju- pa so še naprej stečaji podjetij ostali sestavni del gospodarskega življenja po letu- 1998, tedaj je 0,2 odstotka maribor- skih podjetij - z njihovim stečajem je izgu-bilo delo 2,3 odstotka vseh zaposlenih v občini - u-stvarilo 1,4 odstotka vseh prihodkov, te dru-žbe pa so imele v lasti 1,1 odstotka vseh sredstev. Največje odstopanje od slovenskega povprečja je bilo predvsem v številu- zaposlenih, ki so izgu-bili delo v teh podjetjih. Leta 1999 je na novo odprlo stečajni raču-n 21 gospodarskih dru-žb s sedežem v mariborski občini, leto pozneje pa se je začel stečajni postopek še v 37 mariborskih podjetjih. Nekateri stečajni postopki so bili ze- lo dolgotrajni. V mariborski Hidromontaži so stečaj objavili na isti dan kot v TAM-u-, torej na začetku- ju-nija 1996, a stečajni postopek leta 2009 še vedno ni bil zaklju-čen. Kot zanimivost ob stečaju- Hidromontaže še podatek, da so delavci izvedeli za stečaj zju-traj ob prihodu- na delo. Čeprav O d leta 1989, ko j e bil z a b e l e ž en stečaj p r v e ga v e č j e ga p o d j e t ja Lilet, je število stečajev m a r i b o r s k ih podjetij je bil nekako pričakovan, pa si lahko mislimo, da je za številne zaposlene pomenil velik šok. Klju-čna težava in razlog za številne težave podjetij sta vsekakor tičala v neu-streznem prestru-ktu-riranju- in premajhnem vlaganju- v investicije in tehnološki razvoj. Nekatera podjetja so vendarle zgodaj spoznala, da se, če želijo u-spešno poslovati v novih pogojih gospo- darjenja, morajo u-strezno prestru-k- tu-rirati. Omenimo na primer vodstvo takratne Tovarne Zlatorog Maribor, ki je že leta 1988 spozna- lo, da mora začeti sodelovati s svetovno znanim, u-spešnim partnerjem, s katerim bi postalo sodobnejše podjetje. Leta 1990 je bila s Henklom Au-stria GmbH podpisana pogodba o u-stanovitvi mešane dru-žbe, kar se je izkazalo za modro potezo; Henkel Slovenija je še danes dobro in u-spešno podjetje. sve-tla točk-a na pogorišču giganta Ena še posebno žalostna zgodba je u-soda Tovarne avtomobilov Maribor, giganta, ki je bil ponos ne samo mariborske, temveč tu-di slovenske in ju-goslovanske indu-strije ter bo ostal v slovenski zgodovini zapisan z velikimi črkami. Stečajni postopek tega podjetja se je končal šele maja 2009. Na simbolni ravni je dokončno slovo TAM-a označila odstranitev oglasne konstru-kcije logotipa tega giganta poleti 2004, ki je "krasila" vrh stavbe mariborske železniške postaje (odstranili so jo predvsem zaradi dotrajanosti). S ciljem, da se prenos obveznosti v javni dolg na podlagi predvidenega stečaja dru-žbe TAM čim bolj omeji, je država v dru-gem četrtletju- leta 1996 začela dejavnosti za u-stanovi- tev novih dru-žb MPP (Mariborski program prestru-ktu-riranja), ki naj bi prevzele dejavnosti poslovnega sistema TAM sku-paj z delom zaposlenih. Tri dni pred u-vedbo stečajnega postopka nad dru-žbo TAM, d.d., so sklenili najemne pogodbe (za najem poslovnih prostorov in opreme) med dru-žbami poslovnega sistema TAM in novou-stanovljenimi podjetji MPP. Ob u-vedbi stečajnega postopka je približno 1200 delavcev takoj začelo delati za nedoločen ali določen čas v novih MPP-podjetjih. Klju-b temu- prenos obveznosti v javni dolg ni bil majhen. O tem govori podatek, da so se, ko se je ju-nija 1996 začel stečajni postopek v TAM-u- in Avtomontaži Bu-s, banke z zapadlimi terjatvami obrnile na državo in pri državnem proraču-nu- u-novčile poroštva za 98,7 milijona evrov. Država je na dru-gi strani prijavila terjatve iz u-novčenih državnih poroštev v stečajnem postopku- omenjenih dru-žb. Po končanem stečajnem postopku- in razdelitvi stečajne mase je državi u-spelo izterjati le 12,3 milijona evrov zapadlih terjatev. To pa pomeni, kot je zapisal ekonomist Stanislav Kovač, da smo na koncu- davkoplačevalci iz državnega proraču-na plačali kar dobrih 86 milijonov evrov bančnih dolgov TAM-a in Avtomontaže Bu-s. Svetla točka v TAM-ovi žalostni zgodbi je, da je na njegovem pogorišču- nastala Poslovno- proizvodna cona Tezno, ki je danes največji tovrstni gospodarski agregat v državi in jo je kot zgodbo ou-spehu-omenjal celo londonski Financial Times. V coni Tezno danes delu-je skoraj 200 podjetij, ki zaposlu-jejo približno 3500 lju-di. Ponos cone, kjer med dru-gim nastajajo deli in sklopi za nekatere največje svetovne avtomobilske proizvajalce, so poleg kovinskopre- delovalne indu-strije, kovinske galanterije, orodjarstva in proizvod- nje specialnih strojev tu-di razvoj in proizvodnja letaliških in tu-ristič- nih avtobu-sov, zapleteni proizvod- ni sistemi, orodja, podjetja za raču-nalniško programiranje in razvoj, visokotehnološke dejavno- sti za varčno u-porabo energije in še bi lahko naštevali. V njej so svoj prostor našli tu-di centralni raču-nalniški in organizacijski center Nove kreditne banke Maribor, Zavarovalnice Maribor in centralni logistični center Pošte Slovenije. Na področju- Poslovno-proizvodne cone Tezno je imela svojo bazo tu-di Tovarna vozil Maribor (TVM), ki je bila u-stanovljena aprila 2001. Z vstopom podjetja Viator&Vektor v lastniško stru-ktu-ro dru-žbe leta 2004 so se začele intenzivne trženjske dejavnosti za pridobitev novih naročil, novih projektov in sinergijskih u-činkov v sku-pini in obeti so bili veliki. Žal je bilo vse prej kot ne kratke sape. Poleg ostalega je tu-di zadnja globalna gospodarska in finančna kriza vplivala na poslovanje omenjene dru-žbe in jo tako rekoč pahnila v boj za preživetje, o katerem smo zadnja leta veliko slišali. Priča smo bili še eni v vrsti zgodb z žalostnim koncem, saj je okrožno sodišče v Mariboru- letos marca izdalo sklep o začetku- stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor. Po tranzicijski agoniji mariborske- ga gospodarstva je žal tako kot v celotno Slovenijo tu-di v maribor- sko gospodarstvo ponovno zarezala finančna in gospodarska kriza svetovnega formata. Če so skoraj vsa večja podjetja v Maribo- ru- propadla v začetku- devetdesetih let prejšnjega stoletja, pa je bila zadnja kriza v prvi fazi u-sodna predvsem za mala podjetja. Samo do konca novembra 2009 so namreč na mariborskem okrož- nem sodišču- začeli stečajne postopke v 40 podjetjih, vloženih pa je bilo tu-di 70 predlogov za začetek postopkov zaradi insolvent- nosti. Seveda pa kriza - kar se je potrdilo v lanskem letu- in v prvi polovici letošnjega - ni zaobšla niti nekaterih večjih in do izbru-ha krize u-spešnih mariborskih podjetij. •