URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

sobota, 2. julija 2011 EVROPA, SVET zunanja@vecer.com | 7 Devet desetletij največje stranke na svetu Kitajska je postala uspešna mešanica tržne ekonomije in enopartijskega sistema PETAR ILIC Včeraj so Kitajci z domoljubnim za- nosom prepevali in se veselili ob 90. obletnici ustanovitve Komunistične stranke Kitajske (KPK), slovesnosti ob tem pomembnem dogodku pa so pričale o hitrem razvoju te države z največ prebivalci na svetu. Kitajska je hkrati edina država z dvema siste- moma na svetu. Ko je Den Xiaoping, oče občudovanja vrednih kitajskih reform, pogumno dejal, da je tržno gospodarstvo ekonomski model, ki lahko uporabljata socializem in kapi- talizem, in ko je leta 1978 obrnil Ki- tajsko k svetu, je postajalo vedno bolj očitno, da KPK prerašča iz razredne v ljudsko stranko, s tem ko je podpirala razmah zasebnega sektorja, ki danes ustvarja od 70 do 80 odstotkov skup- nega letnega kitajskega proizvoda in odpira največ delovnih mest. Na začetku, 1. julija 1921, ko je v Šanghaju na skrivaj potekal prvi kon- gres KPK, je imela ta stranka le 50 čla- nov. Ko je Mao Zedong 1. oktobra 1949 na Trgu nebeškega miru razglasil Ljud- sko republiko Kitajsko, je imela stran- ka 4,5 milijona, konec preteklega leta pa že 80,23 milijona članov, na podla- gi česar velja za najštevilčnejšo stran- ko na svetu. "Zgodovina je pokazala, da lahko le KPK ohrani Kitajsko," je poročala državna tiskovna agencija Xinhua, v najvplivnejšem kitajskem časniku Renmin Ribau pa je pisalo, da lahko KPK postane upanje ljud- stva in voditeljica kitajske izgradnje, Kitajska ostaja pod komunistično taktirko. (Reuters) medtem ko Li Zhongjie, znani preuče- valec KPK, ocenjuje, da je "ta stranka zgradila Kitajsko, kakršno poznamo danes". Toda Kitajska ne bi postala druga največja gospodarska sila na svetu, od leta 1978 do danes števila revnih ne bi zmanjšala z 280 na 20 milijonov, njen glas v okviru ZN ne bi postal spošto- van in vpliven, če se njena KPK ne bi odrekla klanjanju idealom, kultu osebnosti in bremenu hladnovojnov- skih zablod ter namesto ortodoksne ideologije za svoje vodilo sprejela idejo boljšega življenja in dela v inte- resu ljudstva, pri čemer je jasno spo- ročala, da ni več greh, če si bogat. Po zaslugi tega preobrata so nedaleč od zgodovinskega šanghajskega poslop- ja, v katerem je potekal prvi kongres KPK, pred časom odprli trgovino Zara in kavarno Starbucks. Po nekoč zaprti Maovi "komunistični trdnjavi" danes vozijo najhitrejši vlaki na svetu. Na Ki- tajskem deluje okoli 700 tisoč tujih in mešanih podjetij, država je v vesolje izstrelila največje število satelitov, ima več kot 500 milijonovuporabni- kov interneta, beleži najhitrejšo go- spodarsko rast, razpolaga s približno 3600 milijard dolarjev vredno devi- zno blagajno. Na Kitajsko se po eni strani zliva največ tujih direktnih investicij, medtem ko tudi sama veli- ko investira v Afriki, Latinski Ameri- ki, državah Aseana, Bližnjega vzhoda, vedno bolj pa tudi v Evropi, s čimer tujim gospodarstvom v krizi poma- ga bolj od Mednarodnega denarnega sklada. Po poročanju medijev je po inter- netu srečo KPK zaželelo več kot 67 milijonov Kitajcev, medtem ko jih je kar pol milijona sodelovalo pri kvizu o zgodovini KPK, ki ga je pripravilo družabno omrežje Weibou, kitajska različica Twitterja ali Facebooka. Ce- lotno vodstvo države in 5000 drugih povabljencev pa se je v veliki dvora- ni Vsekitajskega narodnega kongresa udeležilo osrednje slovesnosti ob 90. obletnici ustanovitve KPK. Ameriška brezpilotna letal nad Somalijo Najnovejša akcija brezpilot- nih letal sovpada z novo protiteroristično strategijo ZDA, ki naj bi opustile finančno in materialno draga bojišča ter se preusmerile v prikrite "precizne bombne napade in posege specialnih enot" JOŽE PLEŠ-NAR Z napadom brezpilotnih letal, ki so prejšnji teden ranila dva od voditeljev z Al Kaido povezanega islamskega gi- banja Al Shabab, je Somalija po Iraku, Afganistanu, Pakistanu, Jemnu in Li- biji postala že šesta država, kjer ZDA uporabljajo z raketami oborožena brez- pilotna letala. V bistvu je Somalija že nekaj časa visoko na seznamu nesta- bilnih in nevarnih držav, kjer naj bi islamski skrajneži vse bolj kazali name- ne, da razširijo delovanje zunaj svojih meja, zlasti proti zahodnim državam. Časnik Washington Post navaja trditve iz vladnih krogov, da "so ZDA zaradi tega postale bolj usmerjene v prepreči- tev njihove dejavnosti". Kaže, da pojava brezpilotnih letal na somalskem nebu sodi v okvir nove protiteroristične strategije, ki jo je te dni v imenu Bele hiše predstavil sve- tovalec predsednika Baracka Obame za boj proti terorizmu John Brennan. "Al Kaida nas hoče finančno spraviti na kolena s tem, da nas izvablja v dolge, drage vojne, ki tudi podžigajo protia- meriška razpoloženja," je nekdanji vi- soki član Cie poudaril v svojem govoru na šoli Johna Hopkinsa za mednarodne študije. "V bodoče, če bo naša država ogrožena, bomo imeli pred očmi dej- stvo, da najboljša obramba ni vedno v Majhno in nevarno: brezpilotno letalo Predator (Reuters) obliki nameščanja velikih armad v tu- jini, temveč v obliki natančno usmerje- nih kirurških pritiskov na skupine, ki nas ogrožajo". Nova strategija utrjuje politiko, ki jo administracija predsed- nika Baracka Obame vodi že več kot dve leti in se v marsičem sklada s prak- so predhodne Busheve administracije. Toda, kot je poudaril John Brennan, ne gre več za nekaj, kar je Bush imenoval "globalna vojna proti terorizmu", niti za globalno vojno, temveč za fokus na posamezne regije v svetu. Skratka, ZDA bodo postopno zmanjševale nav- zočnost svojih vojaških sil na kriznih območjih in se v prihodnje ne bodo več zapletle v nepriljubljene kopen- ske vojaške spopade, kakršna sta bila Irak in Afganistan, temveč bodo sledi- le strategiji, ki se bo opirala na raketne napade brezpilotnih letal, na akcije pri- padnikov elitnih posebnih enot in na urjenje lokalnih vojaških sil. "To naj bi bil najboljši način za zmago nad terori- sti. Terorizem je taktika, mi pa smo v vojni z Al Kaido," je dejal Brennan. Vojaška spopada v Iraku in Afgani- stanu sta res okrepila protiameriško razpoloženje, toda prav tako so ga do- slej napadi brezpilotnih letal, katerih uporaba je po mnenju mnogih sporna. Organizacije za človekove pravice opo- zarjajo na civilne žrtve teh napadov (v 213 zračnih napadih, kolikor so jih ZDA izvedle v Pakistanu od leta 2009, je umrlo več kot tisoč civilistov), med- tem ko nekateri pravni izvedenci trdi- jo, da so v nasprotju z mednarodnimi zakoni. Ameriška administracija seve- da ne razmišlja v tej smeri, temveč ima pred očmi naveličanost in utrujenost javnosti nad dolgotrajnimi vojnami v okoliščinah, ko se država spopada s pe- šajočim gospodarstvom in velikansko zadolženostjo. Nova strategija je tudi rezultat dej- stva, da si ZDA ne morejo več privošči- ti dragih izdatkov za kopenske vojaške posege. Dosedanji obrambni minister Robert Gates, ki ga je včeraj zamenjal Leon Panetta, ni zaman že pred nekaj meseci dejal, da bi morali vsakemu nje- govemu nasledniku, ki bi predsedniku svetoval, naj pošlje ameriško vojsko v Azijo, na Bližnji vzhod ali v Afriko, "pregledati možgane". Nato in ZN so vedeli za pošiljke orožja libijskim upornikom Varnostni svet Združenih narodov in zveza Nato sta vedela za francoske načr- te pomoči libijskim upornikom, je včeraj zatrdil francoski zunanji minister A-lain Juppe. Po Juppejevih besedah je Francija svoje partnerje v ZN in Natu obvestila o svoji nameri pomagati upornikom s pošiljkami orožja. Francija je namreč ta teden potrdila navedbe, da je libijskim upornikom pošiljala orož- je, vendar je poudarila, da gre za orožje za samoobrambo civilistov. Tovrstna pomoč pa ni v nasprotju z resolucijama 1970 in 1973, ki ju je Varnostni svet ZN februarja in marca sprejel glede Libije. Resoluciji 1970 in 1973 jasno navajata, da so za zaščito civilistov legitimna vsa sredstva, je poudaril Juppe po včerajšnjem srečanju z ruskim zunanjim mi- nistrom Sergejem Lavrovom v Moskvi. Resolucija 1970 prepoveduje vsakršno dobavo orožja v Libijo, resolucija 1973 pa pooblašča države, da "z vsemi potreb- nimi sredstvi" pomagajo zagotavljati varnost civilistov pred nasiljem režima Moamerja Gadafija. Rusija se je vzdržala glasovanja o sprejetju druge resolucije in Juppe je pri- znal, da se Moskva in Pariz ne strinjata glede nekaterih vprašanj o posredova- nju v Libiji. "A ne glede na to bomo sodelovali," je še dejal Juppe. Lavrov pa je francosko interpretacijo resolucij VS ZN na srečanju opisal kot dovoljevanje ko- murkoli, da počne karkoli iz katerega koli razloga. "Ravno ta odstavek se nam je zdel problematičen," je Lavrov pojasnil, zakaj se je Rusija pri glasovanju o re- soluciji 1973 vzdržala. "Kot smo svarili, lahko zdaj prihaja do tovrstnih izredno neprijetnih situacij, ko se lahko stvari interpretirajo na vrsto različnih načinov," je še dejal. "Mislim, da imamo tako mi kot Pariz in druge stalne in nestalne čla- nice VS pravico pričakovati, da bomo imeli opravka z dokumenti, ki so jasni," je poudaril. (zur) U m o ra Haririja obtoženi pripadniki Hezbolaha Libanonski notranji minister Marwan Charbel je včeraj potrdil, da je posebno sodišče Združenih narodov umora nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja obtožilo štiri pripadnike proiranskega gibanja Hezbolah. Napovedal je tudi, da bodo sprožili prizadevanja za aretacijo četverice. Sodišče ZN, ki pre- iskuje umor Rafika Haririja leta 2005, je v četrtek Libanonu izročilo zapečate- no obtožnico in naloge za aretacijo za štiri Libanonce, obtožene vpletenosti v umor. Mediji so zatem objavili imena štirih obtoženih; gre za člane Hezbolaha Mustafo Badreddina, Salima A-yyasha, A-ssada Sabro in Husseina A-naissija. Kje se nahajajo, pa ni jasno. Notranji minister je sicer še sporočil, da bo danes sestanek vseh pristojnih varnostnih služb, na katerih bodo uskladili iskanje obtožencev. "Te zadeve se moramo lotiti mirno in modro, da bi ohranili javni mir. Če bo razmere razne- slo, bomo imeli izgubo vsi," je dodal. Dejstvo, da je sodišče ZN obtožilo pripad- nike Hezbolaha, bi namreč lahko v že tako nestabilnem Libanonu še povečalo napetosti med različnimi verskimi skupnostmi. V minulih mesecih, ko je vedno bolj postajalo jasno, da bo sodišče ZN kriv- do za umor Haririja pripisalo pripadnikom Hezbolaha, je to šiitsko gibanje, ki ga ZDA štejejo med teroristične organizacije, dalo večkrat vedeti, da tega ne bo sprejelo križem rok. (sta) Chavez potrdil, da so m u odstranili maligni t u m or Venezuelski predsednik Hugo Chavez je v četrtek zvečer v televizijskem na- govoru narodu potrdil, da so mu na Kubi odstranili maligni tumor. S tem so se končala tedenska ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju in neobičajno dolgi odsotnosti iz javnosti. "Raziskave so potrdile, da sem imel tumor z rakavimi celicami," je dejal Chavez v prvem televizijskem nagovoru, odkar je bil na zdravljenju na Kubi. 56-letnega venezuelskega voditelja, znanega po protiameriških stališčih, so v kubansko bolnišnico sprejeli pred tremi tedni. Chavez je še razkril, da so mu v prvi operaciji odstranili absces, takrat pa so tudi ugotovili, da je tumor rakav. Potrebna je bila še druga operacija, v kateri so mu odstranili vse rakave celice. Venezuelski voditelj ni razkril, kje so tumor odkrili in za kakšno vrsto raka gre. Pred tem so njegovi predstavniki uradno sporočili, da se Chavez na Kubi zdravi zaradi medeničnega abscesa. V čustvenem nagovoru, ki so ga prenašali po vsej Venezueli, je Chavez še izrazil upanje, da bo popolnoma okreval, hkrati pa je okrcal samega sebe, da je storil "usodno napako", ko je več let zanemarjal zdravje. V nasprotju z njegovi- mi doslej znanimi dolgimi govori, ki jih je govoril na pamet, je Chavez tokrat bral, njegov 15 minut dolgi govor pa so vnaprej posneli. (zur)