URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

sobota, 2. julija 2011 Avstralci preverjajo konjiško LED-tehnologij Konjiško podjetje Grah Avtomotive je konec tedna gostilo avstralskega vlad- nega predstavnika Tonya Wolfea, ki naj bi na svojem š-tu-dijskem potovanju- po svetu- izdelal poročilo o tehnologijah, produ-ktih javne razsvetljave in pro- gramov zmanjševanja električne energije. "Vem, da smo ga prepričali, saj je bil povsem navdu-š-en nad prihranki, ki smo jih dosegli," je bil zadovoljen direktor Robert Grah. "Če bo LED tehnologijo sprejela pokrajina, iz katere prihaja, jo bo tu-di država. Wolfe bo misterij okoli LED tehnologije razbil." Po mnenju- Graha so obiskovalca dodobra prepričali. "Dobesedno je padel na tazadnjo." Na slovenskih tleh trenu-tno poteka precej oster dvoboj med zagovorniki LED in visokotlačnih natrijevih svetilk. "Toliko se plju-va po tej tehnologiji, po dru-gi strani pa jo ostali svet sprejema," je ob tej priložnosti komentiral Grah in se kritično odzval na napovedi, da bo slovenska vlada za zamenjavo potratnih sijalk javne razsvetljave z varčnejš-imi namenila zgolj 2 milijona evrov su-bven- cij. "To je absolu-tno premalo. Na slovenskem trgu- je potrebo zamenjati okoli dvatisoč svetilk. To pomeni od 60 do 70 milijonov evrov, sku-paj s posodobitva- mi instalacij in elektronskih krmil pa bo projekt vreden že okoli 100 milijonov evrov. Če bodo pri takš-nem zalogaju- občine dobile le 2 milijona su-bvencije, to res ni oku-sno." (rp) B o d i t e i n - p o s l u j t e z e - r a č u r n p r e k o P r o s p l e t a ! b ^T T^MI Fiz-tr-t" 'rt p r a v n e l a i k o v Proban^l preko w l i t n e bdhke iirejfrfTidlo iniradujete ; o rriitini, libenle s o d o b n o b a n k o - izberite Prespi et! LWWU prob-ririkji.u 1 ' k l l l l A N K A BANKA S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 1. julija 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,4488 Japonska JPY 392 116,92 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,310 Danska DKK 208 7,4589 Velika Britanija GBP 826 0,90500 Madžarska HUF 348 264,93 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7091 Poljska PLN 985 3,9678 Romunija RON 946 4,2396 Švedska SEK 752 9,1280 Švica CHF 756 1,2267 Norveška NOK 578 7,7900 Hrvaška HRK 191 7,3898 Rusija RUB 643 40,3909 Turčija TRY 949 2,3362 Avstralija AUD 036 1,3523 Brazilija BRL 986 2,2617 Kanada CAD 124 1,3964 Kitajska CNY 156 9,3663 Hongkong HKD 344 11,2750 Indonezija IDR 360 12371,01 Izrael ILS 376 4,9216 Indija INR 356 64,5950 Južna Koreja KRW 410 1545,06 Mehika MXN 484 16,9266 Malezija MYR 458 4,3587 Nova Zelandija NZD 554 1,7552 Filipini PHP 608 62,511 Singapur SGD 702 1,7772 Tajska THB 764 44,638 Južna Afrika ZAR 710 9,8011 D E L A V S K A H R A N I L N I CA d . d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI GOTOVINSKI KREDITI d o 1 2 0 m e s e c e v Info: 10.000,00 €, anuiteta: 109,92 €, doba: 120 mes., 6M euribor + 3,70 %, skupni znesek: 13.821,64 €, EOM na dani. 7.2011 znaia 7,49 % Od Zastave k "Zastavi Zreški proizvajalec pol- gredi upa, da bo Revoz znova eden njihovih večjih kupcev, dober posel se j im obeta tudi v Kragujevcu ROZMARI PETEK Po kritičnem obdobju-, ki je zajelo predvsem proizvajalce vozil, se lahko tu-di zreš-ko podjetje GKN Driveline pohvali z dobrimi poslovni rezu-ltati preteklega leta. Leto 2010 so zaklju-čili z 41 milijoni evrov prihodkov, letoš-nji plan pa je bil vsaj v začetku- leta 46 mi- lijonov evrov. "Trenu-tno smo na dobri poti, da bistveno presežemo realizaci- jo, spogledu-jemo se z magično š-tevil- ko 50 milijonov evrov," je napovedal direktor Andrej Poklič in v isti sapi dodal, da lahko do teh š-tevilk pridejo brez večjega dodatnega zaposlovanja. "V tem trenu-tku- nas je res nekaj manj, kot nas je bilo pred to krizo, natančne- je 328, vendar obvladu-jemo večji posel in tu-di bolj pripravljeni smo na izzive v prihodnosti." V zreškem GKN dnevno proizvedejo 15 tisoč zglobov in 17 tisoč tripod. (Rozmari Petek) 280 tisoč vozil se v svetu proizvede na dan Je lahko GKN žrtev iger kapitala? Klju-b temu- da je celotno podjetje GKN Driveline v lasti britanske mu-ltinacio- nalke, je proizvodnja v Zrečah varna. "Proizvodnje, ki je tu-kaj, nimamo name- na seliti. Tu-di na vzhod, kjer je cenejš-a delovna sila, ne. Tam že imamo svoje obrate, ki servisirajo tamkajš-nje proizvajalce, lju-dje tu-kaj pa ku-pce s tega po- dročja," je pojasnil direktor za ju-žno Evropo Bili Curral. "Sploh pa smo v Zre- čah zelo zadovoljni." Kot je dodal direktor zreš-ke hčere Andrej Poklič, so si lastniki v zadnjih letih zgolj enkrat izplačali dividende. "Ves dobiček ostaja tu-kaj za nadaljnji razvoj proizvodnje." Predvidijo nevarnost Dnevno iz obrata, ki se je pred pe- tindvajsetimi leti predvsem za potrebe ju-goslovanske Zastave rodil pod okri- ljem Uniorja, pride 15 tisoč zglobov, 17 tisoč tripod, obenem vsak dan se- stavijo polgredi za 7500 vozil. Od lani petino proizvodnje odku-pi BMW. "S sodelovanjem smo zadovoljni, priča- kovanja so u-resničena. Letos bomo iz tega posla naredili od 8 do 9 milijo- nov evrov realizacije. To pomeni, da dnevno 450 vozil zmontirajo z naš-i- mi kosi." Dobro sodelovanje si obetajo tu-di v Kragu-ljevcu-, kjer bodo maja pri- hodnje leto v nekdanjem obratu- Zasta- ve začeli sodelovati s Fiatom. "Posli v tej branži se delajo danes za nekaj let naprej, zato v tem trenu-tku- intenziv- no delamo prototipe za novega Fiato- vega enoprostorca. Za nas je dejansko to že posel," pojasni direktor in kot za- nimivost doda, da se ob nedavnem obisku- na parkiriš-če nekdanjega ju-go- slovanskega podjetja ni mogel pripelja- ti z au-dijem. "Parkirali smo v bližnjem Zreš-ko podjetje GKN se zaveda, da se klju-č zau-spehskriva v lju-deh. Motivira- jo jih na različne načine, tu-di z vsakodnevnimi petminu-tnimi sestanki, na katerih zaposleni izvedo vse informacije, saj je, kot pravijo, prava informacija eden klju-čnih momentov motiviranja zaposlenih. Posebno pozornost dajejo varnosti. Urejen imajo varnostni kotiček pa posebno u-čilnico, kjer lju-di tre- nirajo, kako reagirati v neljubih situacijah. Ves čas tudi zbirajo informacije o potencialnih nevarnostih in jih odpravijo, še preden se zgodi nesreča. gozdu, 'jugeca', ki je bil pred nami, pa je vratar mirno spustil na dvorišče." Takšen "lokalpatriotizem" bi bil dobrodošel tudi v Novem mestu, po- tiho razmišljajo v GKN-u, ki je sicer v 100-odstotni lasti Britancev. "Mi smo glasno povedali, da želimo biti ponov- no prisotni v Revozu. Dolgo obdobje smo bili dobavitelj za petko, clia, zdaj bi radi sodelovali pri izdelavi novega twinga, ki se bo začel leta 2013 delati v Sloveniji, da bomo tudi mi (spet) del zgodbe Renaulta v Sloveniji." Razlog, da so pred leti izgubili posel z Revo- zom, se ne skriva v kvaliteti, ampak v lastniških povezavah. A ker je Revozu pomagala država, bi lahko imela kaj vpliva pri odločanju. Andrej Poklič (Rozmari Petek) Dvesto zaposlenih leto dni delalo n a združitvi Telekoma in Mobitela Predsedniku-praveTelekoma Sloveni- je, Ivica Kranjčevic, je ob včerajš-nji u-radni zdru-žitvi Telekoma Slovenije in Mobitela dejal, da je dobro leto dni na zdru-ževanju- obeh podjetij delalo okrog 200 zaposlenih. Zdru-ženo pod- jetje Telekom Slovenije zdaj zaposlu-je 2765 lju-di, do konca leta 2015 pa naj bi se njihovo š-tevilo znižalo (vsaj) za okrog 200. Na zdru-žitev obeh podjetij, ki so jo v Telekomu- Slovenije opravili med zadnjimi evropskimi telekomu-nika- cijskimi operaterji, so se bolj ali manj intenzivno pripravljali zadnja tri leta, prve ideje pa so se pojavljale že pred de- setimi leti. Kranjčevic je ob včerajš-nji slovesnosti na terasi na vrhu- poslovne stavbe Telekoma v Lju-bljani izrazil pri- čakovanje, da njihovo zdru-ženo podjet- je ne bo več izgu-bljalo tržnih deležev in da bodoš-ebolj u-smerjeni k u-porab- nikom. Neposredni finančni u-činki zdru-žitve Telekoma Slovenije in Mo- bitela so ovrednoteni na več kot 140 milijonov evrov, prvi manjš-iu-činkipa bodo vidni že letos. Zdru-žitev bo last- i i r ' T % * < Ivica Kranjčevič, predsednik uprave Telekoma, in dosedanji direktor Mobitela Zoran Janko sta si ob včerajšnji združitvi stisnila roki. (Tit Košir) nikom delnic Telekoma Slovenije pri- lijonov evrov in da se bo tako knjigo- nesla korist v tem pogledu-, da se bo vodska vrednost delnice povečala za vrednost kapitala povečala za 200 mi- slabo tretjino. (dt)