URN_NBN_SI_DOC-9A8VT35P

sobota, 2. julija 2011 GOSPODARSTVO gospodarstvo@vecer.com | 9 Max Watson: "Razmere na trgu so takšne, da lahko odprodaja neključnih naložb poteka res samo zelo postopoma." (Miha Fras) Bolje takoj zagristi v kislo jabolko Šele zelo strogi stresni testi nemških in franco- skih bank bodo pomirili finančne trge, meni Max Watson, reševalec irskega bančnega sistema JURE STOJAN Max Watson je finančnik z "mnogi- mi klobuki na glavi," kot sam pravi. Je eden od direktorjev irske centralne banke in vodi sanacijo irskega bančne- ga sistema. Je tudi predavatelj na Oxfor- du, direktor raziskovalnega oddelka svetovalne hiše John Howell in pridru- ženi član Kraljevega inštituta za zuna- nje odnose slovitega Chatham House. Do upokojitve leta 2002 je bil namest- nik direktorja Mednarodnega finanč- nega sklada (IMF), nato pa svetovalec Evropske komisije. Pogovor je potekal minuli petek v Ljubljani, ob robu okro- gle mize, s katero je slovenski Center za razvoj financ zaznamoval svojo de- seto obletnico. Watson je namreč tudi njihov pridruženi član. Poskušajo slediti švedskemu modelu Države EU so morale v minulih dvajse- tih letih večkrat reševati svoje banč- ne sisteme. Katere rešitve so se pri tem najbolje izkazale? "Vzorčni način reševanja bank in rekel bi, da so ga med to krizo dosegle le redke države, je vzpostavila Švedska (ta je svoje banka reševala na začet- ku devetdesetih prejšnjega stoletja, o. p.). Iz švedskih bank so vzeli, strogo gledano, čisto vse slabe terjatve in jih prenesli na posebno organizacijo, ki jih je upravljala. Očiščene banke pa so potem lahko prodali. Res je, Švedska je takrat lahko izkoristila hitro rast sve- tovne trgovine in prožne menjalne tečaje, švedska krona je ob začetku re- ševanja bank krepko devalvirala, kar je pomagalo izvoznikom. Danes veči- na držav nima vseh teh možnosti. Ven- dar pa nekatere poskušajo čim bolj slediti švedskemu modelu, denimo Ve- lika Britanija in Irska. Vse nestrateške naložbe bank v težavah so prenesli v upravljanje posebne ustanove. Od sta- rih bank pa je ostalo njihovo jedro, v Veliki Britaniji denimo Royal Bank of Scotland in Northern Rock. Na Irskem smo pravkar zaključili tovrstno refor- mo, kjer smo banke razcepili na dva stebra, glede na ključne in neključne naložbe." Logika, ki jo zagovarjate, je v teoriji zelo preprosta. Kakšne pa so največje težave, ki se jo uresničuje v praksi? "Pri tem se pojavita dve vrsti zapletov. Razmere na trgu so takšne, da lahko odprodaja neključnih naložb pote- ka res samo zelo postopoma. Posta- vili smo sicer cilje za razdolževanja, ampak to vzame čas. In ne samo zato, ker so cene na trgih zelo nestanovit- ne, ampak tudi zato, ker morajo banke upoštevati baselska pravila kapitalske ustreznosti in potrebujejo nove kapi- talske vire. Tržne razmere so torej res trde in ne omogočajo hitrega delova- nja. Naslednja težava pa je tudi dejstvo, da Evropski uniji ni uspelo dokončno izpeljati poenotenja evropskega banč- nega trga. Imate sicer evropsko licen- co, toda nimate povsem enotnega, evropskega sistema reševanja in nad- zora. Ta šele prihaja. Posledica tega pa je, da so se bančne dokapitalizacije zgo- dile na račun povišanja javnega dolga. Z drugimi besedami, Evropa je sooče- na z dvojnim izzivom." Banke počistiti, četudi so posledice boleče A-li bi bilo kaj lažje, če državni stati- stiki bančnih dokapitalizacij ne bi takoj prišteli v javni dolg? "V številnih državah je prav zato po- tekala debata, kako zelo korenito naj počistijo banke. Če jih v celoti in v enem koraku, naenkrat končaš s silo- vitim dvigom javnega dolga. To vpra- šanje so si zastavili tudi na Irskem, ko so izračunali, da bo javni dolg do- segel svoj vrh med 110 in 120 odstot- ki bruto domačega proizvoda (BDP). Ampak vseeno velja, da je bolje zagri- sti v kislo jabolko in dokončno rešiti bančni sistem. Osebno se mi zdi banč- na dilema zelo podobna vprašanju pokojninske reforme. Način, kako Eu- rostat vodi knjigovodstvo proračunov držav članic, je mnoge, še posebej v vzhodni Evropi, vsekakor odvrnil od reform. Na Madžarskem so jo deloma celo razveljavili, vzroki pa so deloma tudi povezani z ustvarjanjem podobe med volivci. Toda na drugi strani so Eurostatova pravila vsekakor prispe- vala k večji transparentnosti javnih financ. Res je, zaradi tega reševanje politično ni preprosto, ampak pov- sod morajo veljati isti računovodski standardi. Kljub temu je treba upošte- vati ekonomsko logiko in banke poči- stiti, čeprav to na kratek rok prinese boleče posledice zaradi dviga držav- nih dolgov." Vsaka država mora najti lastno pot Katere države pa so najbolje reagira- le v nedavni bančni krizi? "Rekel bi, da je bila Velika Britanija zelo uspešna pri reševanju svojega bančnega sistema. In če zdaj govorim v vlogi oxfordskega akademika, ne pa glede na moje ostale zadolžitve, tudi Irski ne gre slabo. Ukrepi, ki jih je Irska sprejela v marcu letos, so bili pogum- ni in finančni trgi so jih dobro sprejeli (po spodletelih stresnih testih je Irska svoje banke dokapitalizirala z dodatni- mi 24 milijardami evrov, op. p.). Rad bi pa opozoril, da kriza na Portugal- skem in v Grčiji ni bila kriza bančne- ga sistema. V obeh primerih je največji problem, kako vnovič vzpostaviti zau- panje javnosti v javni dolg. Vsekakor pa mora vsaka država najti svojo last- no pot, svoje lastne rešitve. Dober pro- tiprimer vsemu doslej povedanemu je bila Poljska. Tej državi je v devetdese- tih letih uspela bančna reforma, ki je bila izvirna. Slabe naložbe so reševali v okviru bank, ki so jih zakrivile, ven- dar pod zelo strogim zunanjim nad- zorom. Očitno ne obstaja zdravilo za vse. Vsako državo je treba ocenjevati v njenem lastnem kontekstu. Vendar- le pa bi morali za dokončno rešitev evrske krize enkrat za vselej razščisti- ti, kakšen je položaj bank v osrednjih državah, ki so namreč velike upnice pe- rifernih držav. Šele zelo strogi stresni testi bank v Nemčiji in Franciji bodo torej pomirili finančne trge." Mojca Breznik: Zvon Ena ne bo postal plačilno sposoben Iz načrta finančnega prestrukturiranja družbe Zvon Ena Holding po oceni prisilne upraviteljice Mojce Breznik izha- ja, da družba ne bo mogla poplačevati svojih obveznosti ter ne bo postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposob- na. Breznikova sicer možnosti za poplačilo v rokih, kot jih družba predlaga, ni mogla preveriti. Po pojasnilih Breznikove namreč Zvon Ena v načrtu finančnega prestrukturiranja nima natančnejšega načrta unovčevanja premoženja, ker po navedbah družbe zaradi nestabilnih razmer na kapitalskem trgu in krize v gospo- darstvu ni mogoče predvideti. Breznikova ob tem v rednem poročilu, objavljenem vče- raj na Ajpesu, spominja, da je Zvon Ena v načrtu predvidel možnost konverzije navadnih terjatev v višini 252,6 milijo- na evrov, s čimer bi se te terjatve zmanjšale na 169,9 milijo- na evrov. Vendar pa je pri tem družba zanemarila dejstvo, da obstajajo tudi zabilančne navadne terjatve v višini 294,5 milijona evrov, ki jih bo morala tudi poplačati. Prav tako po njenih pojasnilih iz osnovnega seznama prijavljenih terja- tev izhaja, da je bilo v postopku prisilne poravnave prizna- nih za 318 milijonov evrov terjatev navadnih upnikov in 104,4 milijona evrov pogojnih navadnih terjatev. (sta) BORZNI TEDEN Kaj bo združitev prinesla Telekomu? DAMIJAN TOPLAK Ljubljanska borza se nikakor ne more znebiti večletnega dna. Od rekordnih vrhov pred štirimi leti so indeksi in s tem tečaji slovenskih delnic v povprečju izgubili okrog tri četrtine vrednosti. Osrednji indeks Ljubljanske borze (SBITOP) je v tem tednu izgubil dva odstotka vrednosti in petkovo trgovanje končal pri 742 indeksnih točkah. Delnica Nove KBM (6,81) je zgrmela celo pod 7 evrov, Petrola pod 220 evrov, Krke pa (o)bstala pri 6 0 evrih, pri čemer je z odkupi lastnih delnic nekoliko "omagala" tudi sama Krka. Že na četrtkovi skupščini delničarjev Krke se bo odločalo, ali naj bo dividenda, ki je lani znašala 1,10 evra bruto na delnico, 1,40 ali 1,60 evra. Delnica Telekoma Slovenije, h kateri se je včeraj uradno pripojil Mobitel, pa ostaja na nivojih okrog 70 evrov - četudi se bo zdaj knjigovodska vrednost delnice z okrog 100 evrov povišala na približno 130 evrov, ter je napovedano, da naj bi letošnja dividenda znašala 3 evre bruto na delnico. Po intenzivnih prevzemih družb v tujini zadnji dve leti Telekomu uspeva zniževati tudi zadolženost, ki na ravni skupine znaša "le" še 4 8 0 milijo- nov evrov. Vse glasnejše so tudi govorice, da naj bi z včerajšnjim dnem odstopljenega dr. Jožka Peterlina na mestu člana uprave za finance zamenjal kar Zoran Janko, dozdajšnji glavni izvršni direktor Mobitela. Ali gre le za pobožne želje ali realna pričakovanja, pa bo znano kaj kmalu, ko naj bi se Telekomova uprava popolnila še s petim članom. Do leta 2015 naj bi združitvene sinergije z Mobitelom Telekomu prinesle vsaj 140 milijonov neposrednih finančnih učinkov, kar daje investitorjem dodatno upanje v višjo prihodnjo vrednost Telekomove delnice. Mercatorjev vstop prek avtomatskih bencinskih servisov 24/7 na trg naftnih derivatov na delnici "najboljšega soseda" ni pustil večjega pečata, Petrolova napoved, da bo tudi kapitalsko prek Istrabenz Gorenja dejavnejša na področju prodaje električne energije, pa je na delnici našega največjega naftnega trgovca pustila celo negativne posledice. Morda analitiki in investitorji špekulirajo, da lahko Mercator in prek Tuša madžarski Mol resno odtrgata del naftne pogače tako avstrijskemu OMV kot Petrolu... Prihodnji teden bo zanimivo spremljati še torkovo skupščino velenjskega Gorenja in sprejete sklepe glede prihodnjih dokapitalizacij, pa tudi, kaj se bo dogajalo na relaciji Nova KBM-Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ko lahko 22. julija na skupščini delničarjev Nove KBM spet pričakujemo javno pranje umazanega perila v okviru istih lastnikov in celo iste politične opcije, kot je že bil primer na nedavni skupščini Zavarovalnice Triglav. Poletno branje za n a r o č n i ke V e č e ra Korak do duhovne evolucije (Hazel Courteney) Ali lahko dokažemo, da naša zavest po fizični smrti živi naprej? Po doživetju obsmrtne izkušnje leta 1998, ki je sprožila niz paranormalnih dogodkov v življenju avtorice te knjige, je Hazel Courteney v sebi začutila nujo, da poišče odgovore pri duhovnih mojstrih in priznanih znanstvenikih. Pred vami je dogodivščina, ki je sledila temu dogodku - duhovno potovanje s kratkim uvidom v razmišljanja uglednih, a spornih "gostov", ki svoja odkritja delijo s Hazel. Videli boste, kako je prišla do osupljivih zaključkov. Naročniki Večera lahko knjige naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocninai8vecer.com. Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. VEČER