URN_NBN_SI_DOC-9CDBLN6R

ni d o d a te k inform acijskim sistem om kot nekakšen rep ek pri psu, a m p a k v p risp o d o b i - ta rep veselo in zaen k ra t še k ar prijazno m a h a s telesom . T radicionaln a inform acijska p arad ig m a, ki sta jo utem eljila S h an n o n in W eaver (3), o p erira z inform acijo kot objektiviteto, inform acijski proces p a se odvija po naslednji shem i: KANAL IZVOR SPOROČILO UPORABNIK INFORMACIJA POVRATNA KOMUNIKACIJA N i m ogoče reči, d a je u p o ra b n ik zapostavljen, saj je n a p ro še n za p o v ratn o m nenje, razen tega se raziskujejo njegove potrebe, d eležen je m ark etin šk e obrav n av e, staln eg a usposabljanja itd.... Res se to zm eraj n a n a ša n a p o v ­ p rečn eg a u p o rab n ik a. T oda glavna značilnost trad icio n aln eg a m o d ela je osred o to čen o st n a inform acijski sistem - n a njegovo vsebino in stru k tu ira - nost. Bolj ko bo vseobsegajoč in bolje kot bo o rg an iziran , večja je verjetnost, d a b o u p o rab n ik v njem našel iskano inform acijo. Z ato je to "Ptolom ejski sistem ", ki ga p rav ilo m a krasi en o stav n o st in trd n o st, ne pa tu d i končni u č in e k . " K o p e rn ik a n s k i p re o b ra t" v z la te m tr ik o tn ik u - u p o ra b n ik , knjižničar, proizvajalec - kaže v sm er u p o rab n išk o o sredo to čen ega in fo rm a­ cijskega sistem a (4). A ltern ativ n o k o n stru k tiv ističn o p a rad ig m o p o v zem am o po B rendi D er- vin(5), ki p a se je lahko op rla n a u g led en krog "upornikov" kot so Belkin, T aylor, K u h lth au , Saracevic, K antor, N ilan. Izhaja iz tega, d a u p o ra b n ik v inform aciji n e vidi istega kot njen proizvajalec, ker n i p asiv n i sprejem alec, a m p a k tu d i sprem injevalec inform acije, ki jo p o tem u p o rab lja v p re d e la n i in ne več izvorni obliki. In ker tako funkcio nira sleherni p o sam ični u p o ra b ­ nik, bi bilo treb a u p o štev ati vsakega posebej. D a bi se izognila očitku kaosa, je D erv in o v a razvila m eto d o štu d ija inform acijskih p otreb, ki om ogoča njihovo sistem atiziranje(6). N aše proučevanje u p o rab n ik o v bo sledilo kon stru k tiv ističn i p a ra d ig m i, pri čem er se b o m o oprli na Saracevica (7) in na n ek atere d o sto p n e p rak tičn e izkušnje (8). 2. Leta 1948 je R oyal Society o rg an izirala Scietific Info rm atio n C onference, ki se običajno šteje za p rv i sistem atični p risto p k o b ra v n a v a n ju p o treb u p o ra b n ik o v inform acijskih sistem ov (9). D ejansko sta sklicu konference b o trovali d v e od m ev n i študiji J.D. Bernala in D .J.U rquharta o u p o ra b n ik ih v British L ibrary. K ar h itro so si p o tem sledile raziskave, ki so začrtale okvir p ro učevanja u p o rab n ik o v . S. H e rn er na John H o p k in s u n iv e rz i leta 1952,