URN_NBN_SI_DOC-9CO61QKB

SIR * IUS, junij 2019 10 2. Ali je najemnik upravičen do glavnine gospodarskih koristi iz najetega sredstva? Če ni upravičen, pogodba ne vsebuje najema. Če je upravičen, sledi 3. vprašanje: 3. Ali ima najemnik pravico usmerjati uporabo sredstva? Če jo ima, pogodba ne vsebuje najema. Če je nima, pogodba vsebuje najem, čemur sledi implementacija zahtev MSRP 16. Ad 1) Odgovor na prvo vprašanje je po navadi enostaven, saj že iz same najemne pogodbe sledi, kaj je predmet najema – praviloma je to fizično ločljivo sredstvo oz. vnaprej točno določeno sredstvo. Pri tem je treba biti pozoren predvsem na pravico do zamenjave: če ima najemodajalec pomembno pravico do zamenjave predmeta najema, potem pogodba ne vsebuje najema (primer: če podjetje najame avto in lahko najemodajalec kadarkoli v dobi najema zamenja najeti avto z nekim drugim enakim avtom, hkrati pa ima zaradi tega gospodarsko korist od menjave, ne gre za najemno pogodbo, saj o najetem sredstvu vseskozi odloča najemodajalec, povezava tudi s 3. vprašanjem). Prav tako je treba posebno pozornost nameniti primerom, ko gre za najem le dela nekega sredstva (npr., če podjetje zakupi 90 % zmogljivosti plinovoda, ki vodi od glavne cevi do podjetja, bo šlo v primeru, če bodo izpolnjeni ostali pogoji iz MSRP 16, zelo verjetno za najemno pogodbo po MSRP 16 in le za opravljanje storitev dobave plina). Ad 2) Najemnik je upravičen do glavnine gospodarskih koristi sredstva, če z njim ustvarja proizvode, storitve, ga uporablja ali le poseduje oz. na drug način dobiva gospodarske koristi z njegovo uporabo. Glavnino gospodarskih koristi ima tudi v primeru, ko ima ekskluzivno pravico do uporabe sredstva ali pa ga daje v podnajem. Ad 3) Kadar lahko najemnik odloča o načinu in namenu, tj., kako in za kateri namen bo uporabljal sredstvo v dobi najema, pomeni, da ima pravico usmerjati uporabo sredstva. Kako in za kateri namen ima najemnik pravico uporabljati sredstvo, pomeni: • spremeniti vrsto izdelka, ki ga proizvaja s pomočjo najetega sredstva (npr., najemnik se sam odloči, kakšne vrste izdelkov iz sadja bo proizvajal s pomočjo proizvajalne opreme za predelavo sadja); • spremeniti, kdaj bo proizvajal izdelke ali storitve (npr., ali bo to samo v jutranji izmeni ali tudi ob vikendih in ponoči); • spremeniti, kje se bodo proizvajali izdelki ali storitve (npr., ali le na eni lokaciji ali pa bo sredstvo prestavil); • odločiti, ali bo sploh proizvajal in koliko bo proizvajal. Če del pogodbe vsebuje najem, del pogodbe pa sestavino, ki ni najem, je treba ti dve sestavini obravnavati ločeno. MSRP 16 v zvezi s tem dovoljuje praktično