URN_NBN_SI_DOC-9FYNXRVH

Lepo je v naši domovini biti tajku DANES Vasja Jager Očistimo Slovenijo Izhodišče debate o tajkunih je podobno kot moško mnenje o ženskah: ne moreš brez njih, z njimi pa tudi ne. Dejstvo je, da gospodarstvo vsake države potrebuje premožne posameznike, vendar ne za vsako ceno: brezvest- ni pirati, ki gledajo samo na lasten žep, so preveliko breme za bančni in predvsem socialni sistem. Potrebujemo poštene in socialno ozaveščene elite, ki se zavedajo, da delujejo v kontekstu širše družbe in da je njihovo blagostanje odvisno od splošnega napredka. Zdi se, da se je tega zavedala tudi Pahorjeva vlada, k i je leta 2 0 09 skušala kaznovati surovost menedžerjev s sprejemom protitajkunske zakonodaje, s katero je presekala sprego med menedžerskimi povzpetniki in bankami. Toda pri tem je delovala z vročo glavo in z zavestjo o moralni (in populistični) upraviče- nosti svojega početja, ne da bi preverila ekonomske posledice izbrisa tajkunov in njihovih firm. S sprejemom jamstvene sheme, ki je bankam onemogočila podaljševa- nje posojil menedžerjem, ki so z njimi prevzeli podjetja, je dosegla, da so morale ravno v krizi še vračati astronomska posojila. Seveda padci velikih firm niso posledica zgolj rigoroznih ukrepov, na katere je še danes tako ponosen neslavno odstopljeni gospodarski minister Lahovnik, so pa predstavljali zadnji udarec, ki je prišel v najbolj napačnem trenutku. Da je podkurila nekaj kačam, je država požgala ves travnik. Rezultate lahko vidimo na spletnih straneh Ajpesa, pod rubriko "stečaji". Vlada je ravnala prav, ne pa tudi modro. Rakaste tajkune bi iz podjetij lahko izžgala z bolj doslednim preganjanjem gospodarskih prestopkov, zagotovitvijo neodvisnosti sodstva in nadzornih institucij (takšnih, ki jim vikendov ni gradila Hilda Tovšak) in predvsem z zmanjša- njem nenormalno težkih doka- znih bremen za organe pregona, ki bi morali sedaj kršitelja ujeti prav z rokami v vreči. S tem bi lahko odstranili gnile menedžerje, brez da bi uničili njihove firme in na cesto poslali na tisoče ljudi, obenem pa bi omogočili vzpon zdravih elit (ki so kot jeti, menda obstajajo, ni pa gotovo). A časa ni bilo veliko, zato je bilo za vlado dosti bolj praktično, da je vzela v roke kanister z bencinom in vžigalico. Res je tako očistila Slovenijo tajkunskih firm, vendar bo trajalo še leta, da bodo na njihovih pogoriščih zrasle nove, ki bodo lahko opravljale vlogo katalizatorjev gospodarskega in družbenega razvoja. Denis Čeh in njegov 3Lan lahko zdaj pri NKBM brez slehernih težav kupi Delo Revije. Če mu pri upravljanju ne bo kaj jasno, pa naj mu pomaga Matej Raščan. LEVO SPODAJ Propadanje Viator & Vektorjaje zgolj ena od mnogih žalostnih zgodb, ki sojih zakrivili posamezniki, zaradi katerih so propadle nekatere od paradnih družb slovenskega gospodarstva, na tisoče ljudi pa je pristalo na cestah. Zoper skoraj vsakega od njih so vloženi zakonski postopki, nihče pa še ni odgovarjal VASJA JAGER URŠKA MLINARIC Zdenko Pavček je leta 2002 prejel na- grado Gospodarske zbornice Sloveni- je (GZS) za "izjemne gospodarske in podjetniške dosežke"; dve leti prej je postal predsednik uprave družbe Via- tor & Vektor. Njegov ugled v poslov- nem svetu je bil tolikšen, da je od maja 2007 pa do lanskega julija vodil GZS kot njen predsednik ... Dobro leto ka- sneje je družba, ki jo je vodil, na kole- nih, obremenjena z dolgovi (med 140 in 200 milijonov) in na poti v stečaj. Banke so ji obrnile hrbet in malokdo še verjame, da je Pavčkovo zatrjevanje o mesijanskem strateškem partnerju, ki naj bi v zadnjem trenutku rešil Viator & Vektor, kaj več kot zgolj kupovanje časa. Okoli 600 ljudi, ki jim grozi izgu- ba službe, bo tako naslednje dneve pre- življalo v morečem pričakovanju. Primer Viator & Vektorja v ničemer ne odstopa od modela, po katerem so v zadnjih mesecih propadala ostala ve- lika slovenska podjetja. Pavček je eden od menedžerjev, ki so do moči prišli v drugem, mnogokrat spregledanem valu privatizacije, ki se je začel pred približno desetimi leti s pospešenim umikom države iz gospodarstva. Leta 2006 je s skupino menedžerjev Viator & Vektorja izvedel prevzem firme, ki ga je dokončal v letu 2008. V tem času je njegova ambicioznost dokončno udarila na plan: družba se je začela brezglavo zadolževati, da je lahko financirala bliskovito rast skozi nakupe kopice domačih firm (Sistem- ska tehnika, TVM, Izletnik Celje); seve- da je to počela s posojili bank, ki so na veliko kreditirale tako vzpone sloven- skih tajkunov kot tudi njihove kasnej- še podvige. A s svetovno recesijo leta 2008 je balon nenaravne rasti počil - posla je bilo vedno manj, dolgovi pa so pritiskali vedno močneje. Nekaj časa je bil Viator & Vektor v tako težkem polo- žaju, da svojim zaposlenim ni zmogel plačevati niti socialnih prispevkov. Vseslovenski model izčrpavanja Usode cele vrste nekdaj nedotakljivih slovenskih firm kažejo, da se bo Pavč- kovo podjetje le po čudežu izkopalo iz jame, ki mu jo je skopal menedžment. Kot morda najbolj tolažilen primer lahko služi Merkur Bineta Kordeža, še enega nagrajenca GZS; leta 2007 je po- dobno kot Pavček prevzel družbo, ki jo je vodil, jo po hitrem postopku zakre- ditiral, da je financiral njeno atomsko rast, na koncu pa jo s 320-milijonskimi dolgovi pripeljal do prisilne poravna- ve. Ta je uspela, ker so upniki pristali, da so svoje terjatve spremenili v lastniš- ke deleže Merkurja, iz katerega so s ka- tranom in perjem izgnali Kordeža (ta je kasneje snoval vrnitev preko firme Merfin, ki pa je propadla). Bilanca: 147 ljudi brez dela, izguba ugleda in krimi- nalistična preiskava zoper Kordeža. Ki za zdaj ni doživela nobenega epiloga. Kot ga niso kriminalistični postop- ki proti grobarjema dveh od trojice največjih slovenskih gradbenih firm, "pravemu in plavemu Slovencu" Ivanu Zidarju in rekorderki po številu nanjo naslovljenih kazenskih ovadb (pet po zadnjem štetju) Hildi Tovšak. Za oba Največ žrtev so tajkunski prevzemi doslej terjali med gradbenimi delavci. (Tit Košir) Bilance slovenskih tajkunov Menedžer Finančna luknja (dolgovi) Število ljudi, ki so ostali brez služb Zakonski postopki Bine Kordež, Merkur 320 milijonov evrov 147 Ovadba, kriminalistična preiskava Hilda Tovšak, Vegrad 300 milijonov evrov 2000 Pet ovadb, kriminalistične preiskave Ivan Zidar, SCT 250 milijonov evrov 800 Sojenje zaradi suma podkupovanja (Čista lopata), ovadbi zaradi oškodovanja firme in dogovarjanja s tožilcem Boško Šrot, Pivovarna Laško 420 milijonov evrov Ni podatka Sojenje zaradi suma gospodarskega kriminala (oškodovanje firme) Zdenko Pavček, Viator & Vektor 140 do 200 milijonov evrov Negotova prihodnost za 600 delavcev Ni podatka Matej Raščan, Delo Revije 35 milijonov evrov 170 Ni podatka Družina Volk, MIP in Pomurka 100 milijonov evrov 400 v MIP, 260 v Pomurki Ovadba zaradi suma 57 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala Igor Bavčar, Istrabenz 435 milijonov evrov Ni podatka Sojenje zaradi suma gospodarskega kriminala (pranje denarja) Janez Škoberne, CPM 212 milijonov evrov 669 Ovadba zaradi suma utaje davkov Boštjan Nagode, Tosama in MKT Print 32 milijonov v MKT, 30 milijonov v Tosami 240 Ovadba zaradi fiktivnih poslov med povezanimi podjetji VEČER Vsi posamezniki so bili istočasno lastniki družb, ki so jih kasneje pripeljali do propada s svojo ambicioznostjo ali z nalaganjem posojil, s katerimi sofinancirale svoje lastne nakupe, največkrat pa kar z obojim so se že v zlatih časih njunih podjetij, SCT in Vegrada, lepili očitki o delova- nju na drugi strani zakona, ki pa do danes ostajajo nedokazani pred sodiš- čem. Tovšakova, ki je svojo družbo iz brezizhodnega položaja skušala rešiti s predlogom prisilne poravnave, v kate- rem bi ji upniki črtali nezaslišanih 80 odstotkov dolgov, je za seboj v stečaju Vegrada pustila 300-milijonski krater in skoraj dva tisoč brezposelnih, med drugim pa se je pojavljala v aferah Dimic, Rimske terme in Čista lopata, a roka pravice ostaja prekratka. Ivan Zidar, oče in grobar SCT, ki se je poto- pil s skoraj 200 milijoni terjatev upni- kov in brez dela pustil vsaj 800 ljudi, pa je reden gost na ljubljanskem sodišču, kjer mu sodijo zaradi suma gospodar- skega kriminala, obenem pa sta proti njemu vloženi še vsaj dve ovadbi, toda tudi njemu za zdaj zakon ne more ni- česar. Enako kot ne "prijateljema za vedno" Bošku Šrotu in Igorju Bavčar- ju, ki sta svoj čas veljala za prototipa slovenskih tajkunov, svojima Pivovar- ni Laško in Istrabenzu pa sta nakopa- la vsak po več kot 400 milijonov evrov dolgov. Obe firmi sta se izvlekli, a za las; eden ključnih pogojev, ki so jih po- stavili upniki, je bil "odstrel" obeh kon- troverznih menedžerjev. Tajkun i in kobilice Vsi ti posamezniki so bili istočasno last- niki družb, ki so jih kasneje pripeljali do propada s svojo ambicioznostjo ali z nalaganjem posojil, s katerimi so fi- nancirale svoje lastne nakupe, največ- krat pa kar z obojim. V ta model spada tudi Šrotov tesni sodelavec Janez Ško- berne, šef in lastnik Cestnega podjetja Maribor, ki je poskrbel za enega večjih škandalov prejšnjega leta, ko je zaradi pomanjkanja goriva in drugih surovin kratko malo ustavil svoje stroje sredi del na 64 milijonov evrov vrednem pre- doru Markovec. Tudi njegovo podjetje je pristalo v stečaju in tudi njega prei- skujejo kriminalisti. Po drugačnem principu, ki ga anali- tiki označujejo za model "kobilic", naj bi delovali Boštjan Nagode, Matej Raš- čan in primorska družina Volk. Recept je preprost: skakanje iz firme na firmo, ki jo izčrpaš do zadnjega centa, zasta- viš ali prodaš njene nepremičnine in se nato poženeš na nove, večje pašni- ke. Nagode je tako do stopnje stečaja izčrpal tiskarno MKT Print, da je prišel do tovarne sanitetnega materiala Tosa- ma, ki pa se ji pod njegovim vodstvom tudi ne piše dobro; kljub 30 milijonom letnega prihodka mora letos prvič pro- siti državo za nepovratno pomoč, "ko- bilica" Nagode pa je že pričel s prodajo njenih nepremičnin. Podobno deluje Matej Raščan, krvnik Dela revij in nje- nih 170 sodelavcev - nekdaj ena najbolj uglednih izdajateljic revialnega tiska pri nas se je konec lanskega leta utaplja- la v 35-milijonskih dolgovih (pri čemer je takoj po Raščanovem prevzemu po- sodila 23 milijonov njegovi firmi Mo- nera), stečaj pa se zdi le vprašanje časa. Volkovi pa so v pogorišči spremenili MIP in Pomurko in na zavod za zapo- slovanje poslali 660 ljudi. Novi stečaji na obzorju Še kar nekaj podjetij je, ki jih vodijo posamezniki, ki ustrezajo slovenski definicij tajkunov, in bi se utegnila v naslednjih nekaj mesecih znajti na kole- nih. Mednje v prvi vrsti spada ajdovsko Primorje Dušana Čmigoja, v katerem menda že nekdaj časa intenzivno pote- ka operacija reševanje premoženja pred stečajem in njegovo prenašanje na "ne- odvisne" družbe. Tukaj sta še NFD, ki jo vodi Stane Valant in je imela lani že za 82 milijonov kratkoročnih dolgov, in skupina Tuš v lasti celjskega podjetnika Mirka Tuša, ki so mu banke odobrile sedemletni odlog plačil 450-milijon- skih kreditov. Škarje in platno torej še vedno imajo v rokah banke in od nji- hove dobre volje je predvsem odvisno, katere firme bodo v kratkem šle po poti opisanih primerov. Vprašanje je, ali lahko enako zatrdimo za slovenska sodišča; dokler ne bodo pravnomoč- no obsodili prvega poslovneža, ki je zavozil podjetje in spravil na cesto na stotine ljudi, bo v tej državi še vedno veljalo, da je lepo biti tajkun.