URN_NBN_SI_DOC-9FYNXRVH

Centrala mreže oderuhov je v Mariboru, na Tržaški cesti 65. (Igor Napast) Za 1300 evrov kredita 2 0 0 0 evrov obresti Večer razkriva mrežo firm, ki po vsej državi nezako- nito posojajo gotovino za oderuške obresti JURE STOJAN "Kratkoročni gotovinski krediti. Za za- poslene do dveh let, za upokojence do treh let. Do 45.000 evrov." To so bese- de z letaka, ki so ga minuli teden de- lili na ulicah slovenskih mest. Kajti v medijih ga ne bi mogli objaviti, ker oglašuje nezakonito dejavnost. "Ob- stoječe obveznosti niso ovira. Mož- nost predčasnega poplačila. Blokiran račun ni ovira. Tudi za upokojence nad 74 let." To niso nič drugega kot gesla, s ka- terimi organizirana mreža slovenskih podjetij preži na ljudi v stiski in jim ponuja oderuške kredite. Na letaku je kot oglaševalec navedena maribor- ska Share, d.o.o., (direktorice Senade Duric, lastnica pa je na hrvaški Reki registrirana firma Docilis, d.o.o.). 112 odstotkov letnih obresti Večer je najel preiskovalko, ki je včeraj obiskala "poslovno enoto Ljubljana" te mreže v Kotnikovi 5 (v isti stavbi, kjer sta tudi ministrstvi za gospodarstvo in za socialo - v trgovsko-poslovnem centru Ledina). Lokal kreditnih oderu- hov je blizu glavnega vhoda, izvesek pa jasno pove, da gre za "pravno pisar- no odškodnine - poravnave", a tudi, da podeljujejo kratkoročne gotovinske kredite. Uradno so to prostori letos usta- novljene d.o.o. z na videz spoštljivim imenom, PDA družba za svetovanje in odškodnine. "Ali sem prav tukaj za kre- dite?" se je pozanimala Večerova sode- lavka. Povedala je, da na mesec prejme le kanček več od minimalne plače, da je v stiski in da čim prej potrebuje 1000 evrov, saj bi želela prihodnji teden na dopust. Želela je polletni kredit. A ji je bilo pojasnjeno, da za manj kot eno leto posojila ne bo mogla dobiti. "Ste redno zaposleni?" jo je pobara- la urejena, drago oblečena uslužben- ka. "Ja, redno zaposlena." Nato ji je dama pojasnila, da bi morala za eno- letno posojilo 1000 evrov na mesec plačati fiksni obrok 176,70 evra. Z drugimi besedami, za glavnico 1000 evrov bi morala plačati 1120 evrov obresti ali neverjetnih 112 odstot- kov. To je seveda oderuštvo, ki je tudi zakonsko prepovedano. Kot določa zakon o potrošniških kreditih, sme nebančna ustanova računati največ dvakrat toliko kot banke in hranil- nice. Te bi za posojilo 1000 evrov po podatkih Banke Slovenije računale 22-odstotno obrestno mero (in sicer na kratek rok pol leta, pri enoletnem posojilu bi bile obresti še nižje). Ne- bančne firme bi zato smele za krat- koročni kredit 1000 evrov računati največ 44-odstotne obresti. Obresti se lahko še dvignejo A kot je ugotovila naša sodelavka, s tem odiranja ni konec. "Stroške odo- britve kredita pa lahko plačate, ko se vam nakaže denar. To je 15 odstot- kov," je povedala uslužbenka in ji predala obrazce. "Potem bom dobila samo 850 evrov?" se je pozanimala naša preiskovalka. "Da." Nakar ji je uslužbenka oderuhov ponudila dve- letno posojilo v znesku 1500 evrov, pri čemer bi bil mesečni obrok 138,80 evra. Za e n k r a t no nakazilo 1275 evrov bi morala v dveh letih vrniti skupaj 3331 evrov. Dodatne pasti pa so se skrivale v pogodbi - v "odstopni izjavi", s kate- ro kreditojemalec "nepreklicno in brez protesta" odstopa del svojih me- sečnih prihodkov, pa če gre za plačo ali za pokojnino. Prvi škandal - obrok posojila naj bi se trgal z računa "tudi, če presega zakonsko določeni maksi- mum obremenitve plače oziroma po- Zakon o potrošniških kreditih v 21. členu določa, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika kojnine". Ne in ne! Nihče se ne more v pogodbi dogovoriti, da zakoni zanj ne veljajo. Drugi škandal - kreditoda- jalec lahko na lastno pest kadarkoli "spreminja mesečno anuiteto" in o tem naknadno obvesti izplačevalca plač oziroma pokojnin. Še več, "kredi- tojemalec izrecno pooblašča svojega izplačevalca osebnih prejemkov, da ravna v skladu z obvestilom kredito- dajalca". Z drugimi besedami, brezob- zirna tolpa lahko povsem pomolze siromake, ki so se k njim zatekli zara- di tako hude denarne stiske. Še eno presenečenje - na omenje- ni pogodbi je kot kreditodajalec na- vedena firma STL, d.o.o., ne pa več Share, d.o.o., ki je navedena na leta- ku. Čeprav imata obe družbi isti sedež (Tržaška 65 v Mariboru), ima STL dru- gega direktorja, Marka Štelcla, njen lastnik pa je Janez Žlender. Zakaj ta sprememba? Ker Share ne sme pode- ljevati kreditov. Tržni inšpektorji so namreč marca letos opravili pregled poslovanja in ugotovili kršitev več zakonov. "Gospodarski družbi Share, d.o.o., smo na podlagi ugotovljenih nepravilnosti pri opravljanju stori- tev potrošniškega kreditiranja izdali odločbo, s katero smo ji do odprave pomanjkljivosti prepovedali sklepa- nje kreditnih pogodb," je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic. Urad za varstvo potrošnikov pa je družbi Share 5. maja izdal "odločbo o prenehanju opravljanja dejavnosti potrošniškega kreditiranja", in to kar na petih lokacijah (na Celovški 55 in Slovenski 19 v Ljubljani, na Tržaški 65 v Mariboru, Mariborski 7 v Celju in Cankarjevi 6 v Kopru). Nezakonito in nično A brez skrbi - niti STL, d.o.o., ne sme podeljevati kreditov. Zakon je namreč jasen, potrošniške kredite smejo po- deljevati samo firme z dovoljenjem urada za varstvo potrošnikov. STL pa "ni vložila vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja in s tem tudi ni pridobila dovoljenja," so sporočili z urada. In kaj naj naredijo žrtve teh oderu- hov? "Zakon o potrošniških kreditih v 21. členu določa, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potroš- nika. Ničnost lahko potrošnik uveljav- lja po sodni poti," piše glavna tržna inšpektorica Grliceva. Z drugimi be- sedami, vrnite glavnico, za obresti pa se ne zmenite več. Saj si vas najbrž ne bodo upali tožiti, ker sami kršijo preveč zakonov. # DRAGO SENICA Kaj ti nisem vedno govoril, da bo naš predsednik upravnega odbora slej ko prej letel? Kakšen zakon piše Leo Oblak Po padcu zakona o medijih v združenju radijskih in televizijskih medijev, kjer je predsednik Leo Oblak, pripravljajo spremembe obstoječega zakona, a v njih ni zahtev novinarjev SAMO TRTNIK LAURA ŠTRASER Po padcu zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, se v ozadju že pripravljajo spremembe obstoječega zakona iz leta 2006, s ka- terimi bi uveljavili vsaj nekatere re- šitve. Tako naj bi v Gospodarskem interesnem združenju radiodifuznih radijskih in televizijskih medijev (GIZ) pripravljali spremembe veljavnega za- kona, ki bi ga septembra skušali vložiti v parlamentarno proceduro, najverjet- neje preko poslanskih skupin. V GIZ-u priznavajo, da so bile neka- tere točke padlega zakona o medijih dobre, čeprav je bil zakon v celoti slab. Predsednik GIZ-a Leo Oblak nam je pripravo sprememb zakona potrdil, a dodal, da pogovori o konkretnih rešit- vah znotraj zakona še trajajo. Zagotovo je vsaj zelo nenavadno, da je pobudnik pisanja medijske zakonodaje lastnik enega od medijev (Oblak ima v lasti ra- dijsko mrežo Infonet), o čemer se, kot pravi, pogovarja z nekaterimi drugimi medijskimi lastniki, ki delujejo v okvi- ru GIZ-a. Ministrstvo za kulturo, pri- stojno za medijsko področje, pa tega ne komentira. Predvsem o dveh točkah Po naših informacijah se predlog osre- dotoča predvsem na vprašanja, poveza- na z uvedbo tematskih programov (to so programi, posvečeni posebni temi; na primer šport, kultura, nadaljevan- ke, telenovele, risanke...), in na vpraša- nje financiranja programov s statusom posebnega pomena (to so predvsem lo- kalne ter regionalne radijske in televi- zijske postaje). Tematske programe je po veljavni zakonodaji težko uveljavi- ti, saj morajo tako kot vsi drugi imeti določen delež lastne produkcije. Kljub temu da ta v nekaterih primerih, deni- mo pri risankah ali dokumentarnih programih, ni možna. Programi posebnega pomena se morajo sedaj vsako leto posebej prijav- ljati na razpis, ki jim omogoči sofinan- ciranje programa. Osnutek predloga GIZ-a naj bi uvajal štiriletno koncesijo, po tem obdobju pa bi se lahko tudi po- daljšala. Tako kot sedaj bi bila sredstva zagotovljena v državnem proračunu, vi- šina pa bi verjetno ostala enaka - okoli tri odstotke zneska, kot ga je RTV Slove- nija prejšnje leto pobrala s prispevkom. Pri tem naj bi bila zgled Švica. 0 novinarjih (za zdaj) nič Osnutek sprememb zakona o medijih, ki ga pripravljajo v GIZ-u, ne vsebuje do- ločb, ki jih zahteva Društvo novinarjev Slovenije. To sta soglasje novinarjev pri imenovanju odgovornega urednika in uvedba dodatnih varovalk, ki bi medi- je ščitile pred netransparentnimi in špekulativnimi nakupi. Poleg tega še naprej v zraku ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo s tako imenovanimi multip- leksi, na katerih poteka digitalno odda- janje televizijskih programov. Slovenija ima namreč dva multip- leksa, enega v lasti RTV Slovenija, dru- gega v lasti norveške družbe Norkring. Prvi naj bi bil sicer namenjen samo po- trebam nacionalne televizije in radia, drugi pa komercialnim, a na RTV- jevem gostujejo tudi komercialni po- nudniki. Vlada naj bi težavo razrešila s posebnim zakonom o radiodifuziji, na podlagi katerega bi se vsi komercialni ponudniki morali preseliti na norveš- ki multipleks, a naj bi ta zakon vlada obravnavala šele konec avgusta. Več oglaševanja Je pa vlada v četrtek sprejela novi zakon s področja avdiovizualnih me- dijskih storitev, s katerim se bo v slo- venski pravni red prenesla evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah. Osnovni namen te direktive je vzpostavitev pravnega okvira za de- lovanje enotnega evropskega trga na področju avdiovizualnih storitev. Mi- nistrstvo za kulturo je sicer namerava- lo direktivno prenesti v padli zakon o medijih, potem pa se je odločilo za pri- pravo tako imenovanega tehničnega zakona. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal generalni direktor di- rektorata za medije Vojko Stopar, novi zakon v skladu z direktivo širi regula- cijo iz tradicionalne televizije tudi na programe, ki jih lahko uporabniki do- bijo na zahtevo. Ukinja se dnevna kvota oglaševa- nja, hkrati pa se uvaja omejitev oglaše- vanja na uro (najvišji delež oglaševanja je lahko dvanajst minut na uro, med oglaševalskimi bloki pa mora prete- či 30 minut časa; do sedaj je bilo 45 minut). Za RTV Slovenija bodo po novem veljali strožji pogoji za oglaševa- nje v najbolj gledanem času (med 18. in 23. uro), saj skupni obseg oglaševanja ne sme preseči devet minut v eni uri.