URN_NBN_SI_DOC-9FYNXRVH

Rekli so Zakaj sploh soremembe? Dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede v Ljubljani o novem zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki gaje ta teden sprejela vlada: "Evrop- ska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah posameznim državam dopušča, da se same odlo- čijo, katere stvari bodo sprejele in katerih ne. O določenih stvareh, ki se zdaj vnašajo v zakonodajo, se navkljub dolgemu času spreje- manja zakona o medijih ni dovolj razpravljalo, ker so te teme ostale v senci vprašanj novinarske avtono- mije, medijske koncentracije. Raz- prava o oglaševanju je na koncu umanjkala. Na ministrstvu za kulturo pra- vijo, da so zgolj prenesli določila iz zakona o medijih, vendar je iz bese- dila novega zakona razvidno, da je prišlo do nekaterih sprememb, kot je 'product placement' na javni te- leviziji, pojasnila, zakaj in kako je prišlo do tega, pa ministrstvo ni dalo. Najprej se postavlja vpraša- nje, zakaj je sploh prišlo do teh spre- memb." (Iš) Vpogled v izpitno dokumentacijo Kandidati, ki so opravljali izpite v spomladanskem roku splošne matu- re, skupaj jih je bilo 10.823, so lahko v treh dneh po objavi rezultatov do vključno 16. julija vložili zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo pri enem ali več predmetih. Zahtevo za vpogled je vložilo 1400 kandidatov (lani 1460), in sicer pri 2981 izpitih (lani 3175), so sporočili iz Državnega izpitnega centra. Kot je bilo pričakovano, je bilo naj- več vlog pri predmetih, kjer je bilo največje tudi število kandidatov, ki so opravljali izpite splošne mature. Največ vlog, 749, so tako vložili pri slovenščini. Kandidati lahko nasled- nji dan po opravljenem vpogledu vlo- žijo ugovor na način izračuna izpitne ocene ali ugovor na oceno. Za reševa- nje ugovorov je predpisan 60-dnevni rok. (sta) V OX POPULI Ste v svoji denarnici zaznali junijsko in julijsko def-lacijo v Sloveniji? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Bodo državne garancije rešile gradbince? 13 % Da 87 % Ne Število glasov: 261 Državi se ne mudi, vsem čakajočim tudi ne Denacionalizacija bo kmalu imela 20 let, a vsi postopki še niso končani. Največ dela je ostalo mariborski in ljubljanski upravni enoti. Tudi zato, ker pritožbeni naslovi zadeve vračajo v ponovno odločanje, namesto da bi sami odločili. Zamudne obresti pa tečejo VANESSA COKL Jeseni bo minilo že 20 let od uveljavit- ve zakona o denacionalizaciji. Na parla- mentarne tipke so za denacionalizacijo pritisnili poslanci prvega demokratič- nega parlamenta, ki mu je predsedo- val France Bučar. Politika je odločila: glavna smer vračanja po drugi svetov- ni vojni zaplenjenega imetja bo: v na- ravi. Dve desetletji pozneje, po že 35. četrtletnem spremljanju (ne)napredka vračanja, na katerem je datum letošnji 30. junij, je razdržavljenje 99-odstotno zaključeno. Toliko je pravnomočno sklenjenih zadev na prvi stopnji, po upravnih enotah. Po- stopki, ki niti po vsem tem času še nimajo epiloga, pa se do zaključka nikakor ne morejo prebiti. Gre ali za silno zapletene postopke ali pa si jih različni denacionalizacijski naslovi v državi brez konca podajajo. Denacio- nalizacijski upravičenci pa tudi upora- bijo vsa možna pravna sredstva, da bi dosegli svoje. Utvara 2005 Na načrtu upravnih enot, da so vsi de- nacionalizacijski predali na prvi stop- nji prazni v začetku leta 2005, je že več kot šest let zamude. Po zadnjih podat- kih na prvi stopnji še 219 zadev čaka na zaključek. Največ, dobra polovica, jih je zvezanih z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov. Prva je denaciona- lizacijske postopke že sredi leta 2004 zaključila metliška upravna enota. Na polovici leta 2011 imata največ nereše- nih denacionalizacijskih zadev uprav- ni enoti Maribor (29) in Ljubljana (27). Kranjska upravna enota jih ima še 17, škofjeloška 14, ptujska in jeseniška upravna enota imata ena 12 in druga 10 zadev brez epiloga. V Tolminu in v Lenartu pa že dve leti ni bilo nobenega premika, število pravnomočno zaklju- čenih denacionalizacijskih zadev se v tem času ni nič spremenilo, ugotavljajo v pravosodnem ministrstvu, ki je zbira- lec teh podatkov. Veliko počasneje od načrtov gre tudi po ministrstvih, ki se z vračanjem ukvarjajo ali na prvi stop- nji ali v pritožbi. Večni rekorder je mi- nistrstvo za kulturo, ki na prvi stopnji odloča o vračanju kulturne dediščine. Nerešenih ima še 46 zadev. Vseh vlože- nih denacionalizacijskih zadev na prvi stopnji je bilo v državi 39.656, pravno- močnih jih je 39.261. Na drugi stopnji, v pritožbi, na epilog čaka 40 zadev v kmetijskem ministrstvu, 56 v ministr- stvu za okolje in prostor, 8 v gospodar- skem ministrstvu. V naravi ne gre. In stoji Kaj preprečuje, da bi bila denacionaliza- cija enkrat za vselej pri koncu? Najbolj zasuti upravni enoti, mariborska in ljubljanska (skupaj s pritožbami, uprav- nimi spori, revizijo ima v reševanju 27 + 55 zadev, vseh torej 82), postrežeta s povednimi podrobnostmi. V Ljubljani s prstom kažejo predvsem na ministr- stvo za okolje in prostor. V ljubljansko upravno enoto so jim iz ministrstva, ki ga vodi Roko Žarnic, samo letos v po- novno odločanje vrnili deset denacio- nalizacijskih zadev, in to kljub že kdaj sprejetemu sklepu vlade, da mora pri- tožbena instanca odločiti, s tem pa de- nacionalizacijskemu upravičencu dati možnost pravnega varstva, torej pot v upravni spor. V ponovne postopke za- deve vračata tudi upravno in vrhovno sodišče, pravijo v ljubljanski upravni enoti, to pa pomeni, da se tisti, ki v denacionalizacijskih postopkih odlo- čajo, vrtijo v krogu, ko nikakor, niti v več letih, ne pridejo do pravnomočne odločitve. Tisti, ki so vložili denaciona- lizacijski zahtevek, pa tudi izkoristijo vse pravne poti. Zato do epiloga traja in traja. V Ljubljani so še direktnejši. "Vlagateljem se s postopki nikamor ne mudi, saj imajo za vsako odškodnino, ki jim bo pravnomočno prisojena, zago- tovljene 6-odstotne zamudne obresti, ki tečejo vse od leta 1996 pa do dneva izplačila odškodnine. Če jim bo pravno- močno vrnjeno premoženje v naravi, pa imajo možnost od zavezancev zah- tevati še odškodnino zaradi nezmož- nosti uporabe zadnjih 20 let," pravi Dragica Wohlfeiler Borin iz ljubljan- ske upravne enote. In našteje zamud- niške denacionalizacijske zavezance s Slovensko odškodninsko družbo na prvem mestu. Zamuja skratka država. Seznam denacionalizacijskih zah- tevkov, ki v Ljubljani še nimajo epi- loga, je zanimiv. Hitro se pokaže, da zaključek zelo pogosto preprečujejo celo nekajkratni ponovni postopki. Ali pa zadeve vmes lep čas stojijo, na primer zaradi ugotavljanja ničnosti pogodb, kakor se je primerilo pri zem- ljišču na območju bivših vojaških skla- dišč na Škofljici, ker je bilo prodano po tistem, ko je denacionalizacijski zakon že veljal. Baragovo semenišče v Ljubljani je tudi še brez epiloga, zade- vo nogometno igrišče Črnuče je uprav- ni enoti v ponovni postopek najprej vračalo (petkrat!) ministrstvo za oko- lje, letos pa upravno sodišče, zemljišč ob Ljubljanici, pri gostišču Livada, Ri- biška družina Barje ne želi vrniti v na- ravi, denacionalizacijski upravičenec pa hoče natančno to, ljubljanski Kino Mojca je tudi v denacionalizacijskem postopku, vleče in vleče se obsežna za- deva Auersperg: za kmetijska in stavb- na zemljišča, ki jih ni mogoče vrniti v naravi. Na Kodeljevem v Ljubljani je odprta zadeva Codelli, denacionaliza- cijski upravičenci bi radi nazaj žago na Škofljici pa, nekdo drug, zemljišče ka- jakaškega kluba v Tacnu, pod nalepko upravičenk Hčera krščanske ljubezni Politika je odločila: kole gre, se vračav naravi. (Natalija Jurše) Misija nemogoče: kako se premakniti na 100 odstotkov z 99 in denacionali- zacijo zaključiti je nedorečena usoda kar petih ljub- ljanskih stavb ... Stavba sredi Čopove je tudi še vedno v denacionalizaciji, ponovno se odloča o občinskih zem- ljiščih v okolici Toplarne Ljubljana ... Kak postopek zna podaljšati spor, kdo ima pravico, da se mu zahtevano pre- moženje vrne, pri čemer enotna sodna praksa ni samoumevna. Avstrija in Nemčija sta dali? Maribor? Od 29 še zmeraj nerešenih zadev gre v 14 primerih za denaciona- lizacijo stavb, stanovanj, stavbnih zem- ljišč in poslovnih prostorov, pri čemer sta dve zadevi v ponovnem postopku, dve pa prekinjeni, ker se na sodišču rešuje tako imenovano predhodno vprašanje. Tri zadeve so s terena gospo- darskih družb, 12 je kmetijskih. Do za- stoja v Mariboru največkrat pride iz dveh razlogov. Ali denacionalizacijski upravičenci vztrajajo pri dodelitvi na- domestnih zemljišč, čeprav pogojev za to ni. Upravna enota je, ko je takšno zahtevo zavrnila, nakar so upravičen- ci vložili pritožbo, vse skupaj dobila vrnjeno v ponovno odločanje. Potem pa so v ponovljenem postopku upravi- čenci svoj zahtevek - spremenili. Drugi razlog za zastoj: v večini še aktivnih zadev, kakor temu pravijo v upravni enoti, ugovarja Slovenska odškodnin- ska družba: da so denacionalizacijski upravičenci za podržavljeno premože- nje dobili odškodnino od tuje države, od Avstrije in Nemčije na primer, po mirovnih pogodbah in mednarodnih sporazumih, ali pa so vsaj imeli to pra- vico. In potem mora upravna enota po uradni dolžnosti ponovno ugotav- ljati, ali je ta pravica v resnici obstajala ... Denacionalizacijo je velikokrat po- daljšalo tudi dolgotrajno ugotavljanje državljanstva, ki nemalokrat gre vse do ustavnega sodišča. Denacionaliza- cijski postopek pa je vmes prekinjen, pri čemer gre praviloma za podržav- ljeno premoženje velike vrednosti in prav tolikšnega obsega. Sindikat upokojencev podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanj V Sindikatu upokojencev Slovenije me- nijo, da bo nadgradnja zdravstvenega sistema z racionalizacijo košarice pra- vic in z umikom države s področja fi- nanciranja investicij pomenila manj pravic in večje obremenitve zavarovan- cev z nizkimi prejemki. Podpirajo pa ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo nove variabil- ne dajatve. Kot so zapisali v sindikatu, gradivo o nadgradnji zdravstvenega si- stema, ki je v javni razpravi, vsebuje v glavnem le usmeritve na posameznih področjih, niso pa razkrite posamezne rešitve. Zato, pravijo, ga ni mogoče v celoti podpreti. Menijo, da predlagatelj gra- diva veliko preveč pričakuje od "avto- nomnega upravljanja" javnih zavodov. Več pozornosti je po njihovem mnenju treba nameniti nadzoru na vseh rav- neh ter odgovornosti ustanoviteljev in vodstva javnih zavodov. V sindika- tu tudi opozarjajo, da je sistem solidar- nosti v zdravstvu zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja porušen, številni državljani pa si ne morejo več vplačevati dopolnilnega zavarovanja. Ureditev, na podlagi katere za ne- katere državljane doplačuje storitve država, po njihovi oceni ne pomeni rešitve za državljane z nizkimi pre- jemki. Poudarjajo, da je neracionalno tudi trošenje sredstev, ki se zbirajo s premijami za dopolnilno zdravstve- no zavarovanje v Vzajemni in drugih zavarovalnicah. Zato podpirajo uki- nitev dopolnilnega zdravstvenega za- varovanja in uvedbo nove variabilne dajatve ter zakonsko ureditev, po ka- teri se bodo vsa sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje zbirala v Za- vodu za zdravstveno zavarovanje Slo- venije (ZZZS). (sta)