URN_NBN_SI_DOC-9FYNXRVH

"Odhod na tuje in za zmeraj je draga izguba' Država bi morala ukrotiti birokratski aparat in spodbuditi podjetja, da prispevajo v blagajno, pa bi Slovenija postala raziskovalna meka, pravi mladi doktor medicine FRANJA ZlŠT "Slovenci smo zelo dovzetni za težave drugih in znamo zelo dobro poslušati. Bojim pa se, da o težavah drugih veli- k-o raje govorimo, k-ot jih pomagamo reševati," pravi mladi dok-tor medici- ne Andraž Stožer, k-ije večk-otpredan tistemu, k-ar počne. Ne samo da je vso osnovno in srednjo šolo opravil s čisti- mi peticami, obisk-al fizik-alno olim- piado in se s sto točk-ami vpisal na medicinsk-o fak-ulteto, ampak- je študij k-ončal v šestih letih in enem tednu z najvišjim povprečjem (9,93) v sodob- ni zgodovini ljubljansk-e medicinsk-e fak-ultete. Maribor. Odločil se je, da se po štu- diju vrne na Štajersk-o, čeprav je spo- znal tudi delo v tujini, v oblik-i prak-se na Dunaju in v Gradcu. O danes zelo ak-tualnih odločitvah mladih o odho- du v tujino pravi: "Naša država v resni- ci ponuja velik-o in poceni. To je treba vzeti in nato vrniti. Odhod na tuje in za zmeraj je draga izguba. Zato naj se zgodi, a naj bo prehodne narave in odmerjen v trenutek-,k-olahk-o ponu- di največ. Bega možganov si ne more- mo privoščiti." Več spodbude za raziskovalce iz medicine Po petem letnik-u medicine se je med k-linik-o in razisk-ovalnim delom k-ot eden zelo redk-ih odločil za slednje- ga. Posveča se razisk-ovanju trebuš- ne slinavk-e, preučuje delovanje celic beta, k-i izločajo inzulin in so, k-adar propadejo, eden osrednjih razlogov za razvoj sladk-orne bolezni. V študi- ji spremljajo normalno delovanje teh celic in razloge za bolezensk-o spreme- njeno funk-cioniranje, da bi lahk-o pri- pomoglik-uspešnejšemu zdravljenju te bolezni. "Kar dandanašnji večino k-olegov z razisk-ovalno žilico dok-ončno odvr- ne od resnega razisk-ovalnega dela, je gmotni vidik-. Plača mladega razi- sk-ovalca, k-i je k-ončal medicino, je popolnoma enak-a plači mladega razi- sk-ovalca,k-ik-ončak-ateregaod drugih k-rajših študijev. Predvsem je plača ra- zisk-ovalca pok-ak-šnegapol leta v gro- bem dvak-rat nižja od plače vrstnik-a na k-liniki po strok-ovnem izpitu in za- četi specializaciji. Med študijem me- dicine pridobimo nek-atera znanja, k-i zdravnik-a naredijo za najprimernej- šega k-andidata za razisk-ovanje na ne- k-aterih področjih. Če si država na teh mestih tudi želi razisk-ovalce z diplo- mo medicine, jih bo v prihodnje mo- rala znatik-temu bolje vzpodbuditi," razlaga mladi razisk-ovalec. Razen omenjenega je s tem, k-ak-o država sk-rbi za znanost, zadovoljen. "Uk-roti naj le še birok-ratsk-i aparat, k-i sk-rbi za tok- iz zak-ladnice do nas ob razisk-ovalnem pultu, k- prispeva- nju v blagajno vzpodbudi podjetja in Slovenija bo postala prava razisk-oval- na mek-a," razmišlja sogovornik-. O te- žavah, "k-i presegajo moje znanje in zmožnosti", k-ot je denimo vsesploš- DRZNI IN USPEŠNI Andraž Stožer Doktor medicine, izjemno predan svojemu delu, in prostovoljni gasilec Delo: Asistent za fiziologijo, mladi raziskovalec na področju endokrinih in presnovnih motenj na Medicinski fakulteti v Mariboru Zasluge: Izjemni študijski uspehi pri predmetih anatomija, histologija z embriologijo in patologija, Oražnova nagrada najboljšemu diplomantu generacije za povprečje 9,93 - najvišje povprečje v sodobni zgodovini fakultete, udeležba na srečanju z Nobelovimi nagrajenci Najljubša knjiga: Robert M. Pirsig: Zen in umetnost vzdrževanja motornega kolesa :ER O drznih in uspešnih Slovenija je v k-rizi. Svet je vk-rizi.EU je v k-rizi. Diagnoza je nedvoumna, nih- če ji pravzaprav ne oporek-a. Zato so projek-cije prihodnosti velik-ok-rat samo- dejno temne, pesimistične. Pa so res? Niso. Predvsem pa ne vse. Temne barve k-rize so prek-rile tudi mnoge pozitivne, svetle primere, vzele so pozornost ljudem,k-iustvarjajo, k-i so prodorni, drzni, inovativni, k-i poganjajo k-olesje napredk-a. Ink-ijim uspeva. V prihodnjih tednih bomo predstavilik-arnek-aj tak-šnih zgodb. v zadnjem času precej spreminja," po- jasnjuje sogovornik- in dodaja, da se tak-o oblik-uje prepričanje, da je zdrav- nišk-ipok-lic zelo dobro plačan, intelek-- tualno izzivalen in visok-o cenjen. "Za bolj racionalno izbiranje bi bilo treba bolj sistematično predstavljanje sk-ozi daljše obdobje, prav tak-o pa, tak-o za zdravnišk-ik-otza sk-oraj vse druge po- k-lice, ne bi šk-odovalo, če bi se v sred- njih šolah začeli uk-varjati z veščinami k-omunikacije in reševanja težav," pred- laga Stožer. Poleg zdravnišk-ega poslanstva pa naš sogovornik- opravlja še eno. Tri četrtine svojega življenja je že tudi pro- stovoljni gasilec. "Če bom dočak-al 87 let, bom prejel značk-o za 80 let dejav- nosti v gasilstvu," se pošali, potem pa doda, da večino dneva preživi v labo- ratoriju in je pri požarih - tak-o tistih "na imetju ljudi"k-ottudi "telesnih po- žarih" - na voljo bolj poredk-o, a se zato tak-rat bolj potrudi. "Čas razisk-ovalne- ga dela pa razumemk-otnajboljšo obli- k-o pomoči sočlovek-u," še pravi. Slovencu bi predpisal, da pozabi na pričakovanja okolice, se vpraša, kaj zna najbolje, in to naredi za svoj poklic na k-riza, nerad svetuje. "Mislim, da je naša prihodnost v uspešnih družin- sk-ih oziroma manjših podjetjih, sicer pa v turizmu in visok-ok-ak-ovostnih drugih storitvenih dejavnostih ter se- veda v k-vartarnem sek-torju, k-aterega del sem tudi sam: v informacijsk-i teh- nologiji in znanosti, predvsem v pove- zovanju s tujino," razmišlja o močnih točk-ah Slovenije. Napačne predstave o zdravniškem poklicu Zdravnik-ov v Sloveniji primanjk-uje, hk-rati pa včasih slišimo, da se za ta pok-lic ne odločijo vedno pravi ljudje, k-i bi znali ravnati z ljudmi ali pa jim je pomemben samo denar. "Izvirni greh je napačna predstava o tem, k-aj točno je zdravnišk-i pok-lic. Odločitev matu- rantov,k-ivpišejo medicino, temelji na 'vednosti' o tem pok-licu, pridobljeni iz tujih nanizank-, redk-ih obisk-ov pri zdravnik-u in na spoštljivem mnenju staršev ter splošne javnosti, k-ar pa se Zadovoljstvo nosilni steber zdrave družbe Ob pogovoru o dovzetnosti Slovencev za težave drugih in tem, da velik-o raje o težavah drugih govorimo,k-otjih po- magamo reševati, pa Stožer še pravi: "Pogosto tudi računamo na pomoč dru- gih in v drugih vidimo razloge svojih težav. Mnoge simptome, k-i podpira- jo moje domneve, spremljamo sk-oraj vsak- dan. Prepričan sem, da so tudi zelo bistveno prispevalik-vsebini del naših največjih literatov in ustvarja- jo velik-o breme duševnih in telesnih bolezni vseh vrst pri nas. Slovencu bi predpisal, da pozabi na pričak-ovanja ok-olice, se vpraša, k-aj zna najbolje, in to naredi za svoj pok-lic. Zadovoljen s seboj bo najboljša pomoč drugim in no- silni steber zdrave in vesele družbe." ODMEV Nadzornike odpihnilo BORKO DE CORTI Ali se bo novoimenovanim nadzornik-om Pošte Slovenije uspelo obdržati na položajih do k-onca sk-rajšanega mandatnega obdobja? Trije od štirih od države na novo imenovanih nadzornik-ov niso dobili polnega štirilet- nega mandatnega obdobja v nadzornem svetu, ampak- so jim določili čas, k-ot so ga imeli njihovi predhodnik-i, od k-aterih sta dva odstopila, enega pa so odpok-licali po dobrih devetih mesecih v nadzornem svetu. Ker imajo k-rajši mandat, obstaja možnost, da ga bodo morda zvozili do začetk-a ok-tobra 2014, vendar je velik-o vprašanje, ali jih vseeno ne bo doletela usoda dveh predhodnih nadzornih svetov, k-ajti v tretje se rado ponovi. Nerazumljivo, predvsem pa neresno je, da s tak-šno hitrostjo menjavajo nadzorne svete Pošte,k-ije v popolni državni lasti. V času,k-odružbo z ok-rog 6700 zaposlenimi vodi generalni direk-tor Aleš Hauc - od junija 2005 - bo to že četrti nadzorni svet,k-ibi moral s strok-ovnim nadzorom prispevatik-stabilnosti družbe, ne pa da so nadzornik-i najšibk-ejši člen v sicer trdni poštni verigi. Ko spoznajo delovanje razvejene Pošte, njene posebnosti, prednosti in slabosti, se nadzornik-i običajno morajo že pripraviti na odhod: na zamenjavo ali odpok-lic. Nek-ateri so se odločili za odstop iz "osebnih razlogov", k-o so spoznali, da jih bo odpihnil prepih,k-ije zavel v politik-i ali najrazličnejših omrežjih. Nadzorni svet, k-i ga je vodil dr. Klemen Grošelj, znan predvsem po k-omentiranju dogajanj v Rusiji, je preresno vzel prišepetovalce, s k-om vse mora pomesti na Pošti. Ko je spoznal, da nadzorovanje le ni tak-o prepro- sto, ampak- je treba imeti nek-aj življenjsk-e k-ilometrine, je bilo že prepo- zno. Po odstopu ministrice za gospodarstvo Darje Radič je bilo bolj ali manj jasno, da se bo moral po devetih mesecih posloviti iz nadzornega sveta, in je tik- pred zamenjavo raje odstopil. Nadzorni svet,k-ije bil pred tem, vodil pa ga je Drago Bahun, je zdržal nek-aj dalj, in sicer leto in pol. Po odstopu Mateja Lahovnik-a k-ot ministra za gospodarstvo se je začela majati tudi trdnost poštnih nadzornik-ov, k-i so poslovodstvu podelili drugi petletni mandat. Z zamenjavami poštnih nadzornik-ov se je pok-azalo, da so imeli ministri za gospodarstvo velik- vpliv na njihovo trdnost. Matjaž Janša,k-ije poštni nadzorni svet vodil od začetk-a leta 2005, je predsedovanje izpeljal do k-onca in si k-asneje celo našel službo na Pošti k-ot namestnik- direk-torja hčerinsk-e družbe Elek-tronsk-o pismo. Vendar je bil tak-ratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak- ves čas na položaju, Radičeva in Lahovnik- pa sta znatno prej omagala. In z njima so bili tudi nadzornik-i na prepihu. Če bo odslej drugače, bo to nemajhno presenečenje. na hepatitis B in C se je testiralo prek 900 ljudi Ob zak-ljučk-u ak-cije anonimnega testiranja na viruse hepatitisa B in C se je v štirih dneh na ljubljansk-i k-liniki za infek-cijsk-e bolezni testiralo rek-ordnih 903 ljudi iz raznih k-rajev po Sloveniji, so sporočili s Klinik-e za infek-cijsk-e bolezni in vročinsk-a stanja UKC Ljubljana. Veliko ljudi se je tudi posvetovalo o testira- nju z zdravnikom,k-ije bil na voljo vsak- dan. Rezultate testiranja bodo z odgo- vori na anonimna ank-etna vprašanja analizirali, na voljo pa bodo v začetk-u septembra. Nak-linik-iso z ak-cijo želeli opozoriti na pomen zgodnjega odk-rivanja ok-užb z virusnim hepatitisom. Hepatitis je pomemben javnozdravstveni problem, saj je samo s tipoma B in C po svetu ok-uženih vsaj 550 milijonov ljudi. V Sloveniji so na voljo vsa potrebna zdravila za zdravljenje obeh ok-užb. Prav zdravljenje k-roničnega hepatitisa C je po mnenju Mojce Matičič sk-linik-eza infek-cijsk-e bo- lezni eno najučink-ovitejših zdravljenj virusnih ok-užb nasploh v zgodovini me- dicine. (sta) največ domov za ostarele je v MOL Z naraščanjem števila starejšega prebivalstva se po podatk-ih Sk-upnosti social- nih zavodov Slovenije povečuje tudi število domov za ostarele. V Sloveniji je 93 tak-ih domov, razporejeni pa so po 86 občinah. Približno četrtina vseh domov za starejše je v 11 mestnih občinah. Največ, osem, jih je v Mestni občini Ljublja- na. V Mestni občini Maribor so štirje domovi za ostarele, v Celju in Novi Gorici po dva, v mestnih občinah Koper, Kranj, Ptuj, Mursk-a Sobota, Novo mesto, Slo- venj Gradec in Velenje pa po eden. V domovih po Sloveniji je trenutno nastanjenih nek-aj več k-ot 19.100 osk-rbo- vancev, največjih je v mestnih občinah Ljubljana (2128), Maribor (1162) in Ptuj (560). Najmanj osk-rbovancev na občino pa imata domova za ostarele v občinah Renče-Vogrsk-o (23) in Vransk-o (42). V vseh slovensk-ih domovih za ostarele je sk-upaj ok-rog 19.300 ležišč. Po številu ležišč je bila v mestnih občinah sk-upaj na voljo približno tretji- na vseh ležišč, približno tolik-o pa je bilo v njih nastanjenih tudi osk-rbovancev. Dom z največjimi zmogljivostmi je v Mestni občini Maribor, in sicer premore 809 ležišč. Najmanj ležišč, 21, pa je v domu za ostarele v Šentjanžu pri Dravo- gradu. (sta) Izdaja Časopisno-založniško podjetje V E Č ER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLApš: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOvič: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša pERšAK: mariborska kronika petra viDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina šULEK: reportaže Dejan pUšENJAK: V soboto Sašo BizJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRžENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasnotrženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 ptuj, Osojnikova9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 40.650 izvodov. Cena izvociaoci ponedejkadopetkaje 1,20 EUR,v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina zajulj2011 znaša30,12 EUR, za upokojence inštudente 26,95 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakonao davku nadodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere seobračunava davek nadodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.