URN_NBN_SI_DOC-9TEOPDI6
škanski samostan v Ljubljani in Škofijski airhiv v Mariboru. Na koncu je vsak primerek opisan in '])o potrdbi fotografsko potrjen. Knjigo dopolnjujejo konkordance, pojasnila, kazala in latinski po vzetek. Naša bibliografija se res ne po stavlja z dosti večjim številom pnvotiskov, kot jih je poznali prvi raziskovalec inkuinabul, J. Suuber- lus, ileta 1643; šele zemljevid na ikonou knjige da sliuitiiti, kaiko boga- ita bi iLaluko bila maša zbirku, ko bi se nam ohranil vsaj še del anniöe- nega in izgubljenega knjižnega pre moženja ali da bi se dalo ipopisati vse, kar je imkunab ul nekoč pri nas bilo, pa so danes raztresene po svetu. Morebiiti se nam bo kdaj ipo- sročiilo izpolniti vrzel, ki je naša izbirka še ini mogla zaimašiiti, inorda se bo sem in tja pokazal tiudi doma kakšen drobec (.povabilu avtorjev, naj posamezniki sporoee, kaj ima jo, so zadela na gluha ušesa!), a jedro im temelj sta tu. Kdor je kdaj imel le eno itaiko častitljivo bu:kvo v rokah, bo vedel, koliko trdega, vztrajnega dela je bilo tirefba za nju pa tudi koliko znanja. Ce je beseda prej dala besedo o sorod nosti s hrvaško izdajo, tega ni je mati iza hudo, posebno zato ne, ker je slovenska 'publikacija v zasmovi, posameznostih in tudi v celotni iz- vodibii boljša, trdnejša od predlo ge; za ito ima najivec zaslug Alfonz Gspan. A med njima je le še pre malo razdalje, se zdi; posebno ča sovne, isaj bi omogočila spojitev do datka z jedrom, pretres besedila, to in ono irešitev odprtih vprašanj in podobno. Gspan iin Badalič sta nam dala knjigo, kii jo lahko miinne duše uvrstimo med najvažnejiša dela za spoznavanje zgodnje slovenske kul ture. Ker pa se uvodna študija vse skozi dotika itudi evropske kulture in kor daje bibliografija svetovne mu seznaimiu inikunabul nove pri spevke im popravke, sega njen po men daleč čez slovenske meje. To dokazujeta ddbra prodaja im ugo den odmev v tujem tisku. Zato bodi knjiga v ponos sestavljavcema, za ložnici in naši stroki. Stanc Suhadolnik 80
RkJQdWJsaXNoZXIy