URN_NBN_SI_DOC-ADIJ2PII

jino, če nismo dom a že dovolj založeni z njimi. N arav n o se mi zdi, d a bi p ra v n a ro d n e k n jižn ice m orale paziti na to. Če zd a j pomislimo n a k n již n e in drug e fonde, s k aterim i razpolagajo naro dn e knjižnice, potem ni težko odgovoriti na v pra šan je, kak še n j e v tem pogledu n jihov pom en za zn anstv e­ no raziskovalno delo. K er j e v visaki od naših n aro d n ih k n již n ic na voljo ves tisk iz naše države, ga s k o ra j ni znanstvenika, ki ne bi bil navezan na narodno knjižnico. Brez n je pa sploh ne bi mogel n ap rej, k d o r se bavi z nacionalnimi znanostmi (domačo zgodovino, kn jiževnostjo, etn og rafijo itd.). E ven tu a ln e posebne zb irk e bodo p riv a b ile še d rug e raziskovalce, d a ne govorim o vseh tistih, ki iščejo splošnih inform acij v velikih en ciklopedi­ ja h , v tem eljn ih delih itd. 2. D ru g a velika naloga narod nih k n jižn ic j e h r a m b a b i b l i o t e č n e g a g r a d i v a . T u d i v tem se razlo ču je n a r o d ­ na kn jižn ica od drugih, zlasti specialnih knjižnic. M edtem ko nam reč le-te lahk o izločijo zastarele kn jig e, m ora n aro dn a k n již n ic a h ra n iti vise g ra d iv o nacionalne p ro d u k c ije v nedogled, saj j e glede na domači tisk n ek e vrste arhiv. Zato j e pametno, d a d obivajo maše n a ro d n e k n jižnice s področja svoje re p u b lik e po d v a izvoda tisikanih stvari, tako da je eden za rabo, drugi za arhiv. P rip o ro čljiv o je, da si preskrbim o d ru g i izvod tudi za stare jše domače knjig e, če ga še nimamo. H ra m b a velikega števila tiskov in drug ega bibliotečnega gradiva, m ed k a te rim i j e mnogo redkosti in dragocenosti, n a la ­ ga narod n im k n již n ic a m še posebno dolžnost — s k rb za k on ser- vacijo in re sta v rac ijo k n jig in rokopisov. Ne bi se hotel spu ­ ščati v podrobnosti; p o u d arim n a j samo, da bi v sak a naših naro d nih k n jižn ic m o rala imeti s tro k o v n ja k a za re sta v rac ijo in re sta v rato rsk o delavnico. Delo tak eg a s tro k o v n ja k a in d elav ­ nice ne bi smelo biti vezano sam o na narodno knjižnico, temveč bi se unoralo po možnosti raztezati na vso republiko. In še eno sk rb , k i j o m o ra im eü n a ro d n a kn jižnica, j e treb a poudariti, nam reč skrb, d a se postopoma pre fo to g rafirajo vse re d k e in dragocene kn jig e, zlasti pa pom em bni rokopisi, in da se fotografije (mikrofilmi) spraivijo n a varnem k r a ju . B rid k e iz k u š n je iz z a d n je v ojne nas učijo, da te a k c ije ne gre odlagati in da m aram o čim prej urediti v arnostne filmoteke. 3. U p o r a b a ' b i b l i o t e č n e g a g r a d i v a . — V svetu so velike naro d ne k n jižn ice samo prezenene, se pravi, da ne iz­ po so jajo k n jig izven svo jih prostorov. P ri nas pa j e treb a u p o­ števati d v o je : da so n e k a te re n arod n e k n jižn ice h k ra ti tudi u n i­ v erzitetne in d a h ra n ijo tako domačo k a k o r t u j o lite ra tu ro .