URN_NBN_SI_DOC-ADIJ2PII

K njižnica, ki o p ra v lja obe funkciji, t. j. funkcijo n arod n e in u niverzitetne knjižnice, ne m ore bdti samo prezenčna. T a k a k n jižnica naj bi izposojala izven sv ojih prostorov tu jo lite ra ­ turo posam eznikom in k n již n ic a m v obsegu k a k o r k a k a d ru g a k n jižnica (t. j. vse, razen enciklopedij, slo v arjev , priročnikov, p erio d ik in dragocenosti), od dom ačih tiskov p a n aj bi posojala le tisto, k a r ima v več ko enem izvodu. P ri dom ačih tiskih n aj bi za izposojo na dom v eljalo pravilo, d a m ore dobiti bralec na dom le tisto, česar ni v d ru g ih ja v n ih kn jižn icah ; ta o m e ji­ tev j e p o tre b n a glede na leposlovje, zaikaj znanstvena k n jižn ica ni, da bi s k rb e la za razvedrilo. K njižnica, ki j e samo narodna, pa bi lahko bila prezenčna ali pa bi posojala izven svojih p ro ­ storov, k a k o r j e povedano za narodno in univerzitetno knjižnico, toda samo knjižnicam . Posebna vloga p rip a d a naro dn im k n jižn icam p ri posojam ju na daljavo. Tu ločimo posojatnje v d ržav i in p o so jan je v tujino. V prv em p rim e ru (pri p o s o ja n ju iz re p u b lik e v republiko) jo po osnu tk u zadevne u re d b e predvideno, da bi n aro d n a knjižn ica p ri tem im ela vlogo posredovalca. V dru gem p rim e ru (posoja­ n je tu jim knjižnicam in izpo so jan je iz tu jih knjižnic) p a gre narodni k n jižn ici s k o ra j nekakšeoi monopol, saj tu je knjižn ice ne po so jajo rade majnjšim in m a n j znainim k njižn icam in rade vidijo, d a po šilja jo k n jig e na posodo stalno na določen naslov. 1’udi p r e v e r ja n je po ce n traln ih katailogih (da si iz t u j in e ne bi izposojali kn jig , ,ki so doma), p r e v e r ja n je v b ib lio grafijah (za­ radi natančn ih naslovov), m an ip u lacija, obračun poštnine in d ru ge form alnosti zahtevajo, d a bodi izposojanje iz tu jin e z d r u ­ ženo v večjem centralnem zavodu. P ri u p o rab i k n již n ih fondov v prosto rih same k n jižnice j e kaJtor povsod d ru g o d tu d i v narodni knjižnici nadvse važno, da se obiskovalec k a r n a j h i t r e j e in n a jp re p ro s te je lahko in fo rm ira o bibliotečnem gradivu, ki g a išče, in da ga čim prej dobi v roke. (•lede na veliko število k n jig in drug ega gra d iv a j e to ena n a j ­ težjih nalog n aro d nih knjižnic. K ako bo v tem pogledu k n již ­ nica ustregla bralcem , j e odvisno pre d v sem od n je n ih prostorov in sredstev za inform acijo, da ne govorim o osebju. G lede p ro sto ra velja, da bodi ra zdeljen o bibliotečno g r a ­ divo po vrstah (knjige, periodični tiski, rokopisi, glasbene iz­ daje, geografske k a r te itd.) im da im ejmo za posamezne v rste posebna skladišča in posebne čitalnice. Za k n jig e imamo n a v a d ­ no eno samo veliko čitalnico. V endar p re v la d u je v svetu m nenje, da j e prik lad n e jše , če im a velika bib lio tek a več čitalnic. Seveda zahteva sistem z več čitalnicam i večje stroške (več priročnikov,