URN_NBN_SI_DOC-AL87REVM

razum em o, zak aj se je N em ška k n jižn ica v F ra n k fu rtu odločila za stro jn o obdelavo pod atk o v . O dslej ji je tre b a p rip ra v lja ti le p rila g o ­ je n e b ib lio g rafsk e popise in do­ d a ja ti določene p ro g ra m sk e znak e k posam eznim elem en to m popisa, ki p rid e jo v p o štev za n a d a ljn jo o bdelavo; v se d ru g o p a o p rav ijo a v to m a tsk i stro ji. S ev ed a p a je p rila g o je v a n je stro je v b ib lio g ra f­ sk im z a h te v a m in do lo čan je to čn ih p ro g ra m o v n jih o v ih op eracij z a ­ h te v a lo m nogo dela. N aj n av ed em p rim e r za drobec p ro g ra m ira n ja iz č la n k a K. S ch n ei- d e rja (H erstellu n g v on S tic h w o rt­ reg iste rn , str. 175— 186). A v to r v za ­ m e iz N em šk e b ib lio g ra fije k o t p rim e r n aslo v d ela: V pliv p o p re jš­ n je o b d elav e v o d ik a n a ionizacijo jek la. N a n je m opiše ra z n e m e to ­ d e za d o lo čan je u v o d n ic za k azala; selek cijsk a m eto d a izb ira uv o d n ice sam e b rez k o n te k sta (vodik, io n i­ zacija, jeklo); k o n te k stn a m eto d a u p o šte v a tu d i k o n te k st; en a izm ed n je n ih oblik, ro ta c ijsk a m etoda, sloni n a p rin c ip u lo k a ln e p e rm u ­ ta c ije elem en to v k o n te k sta . P o tej m eto d i dob ijo o m en jen e uvodnice obliko: V odik. V pliv p o p re jšn je o b ­ d e la v e — n a ionizacjo je k la ; Io n i­ z a cija je k la . V pliv p o p re jšn je ob­ d e la v e v o d ik a n a — ; Jek lo . V pliv p o p re jšn je o b d elav e v o d ik a n a ionizacijo — . P ri p ro g ra m sk ih štu d ija h so v k n jižn ici spoznali to m etodo k o t n a jp rim e rn e jšo za m eh an sk o ob­ d elav o in jo iz b ra li za izd elav o o m en jen ih kazal. M u ta cijsk ih k o m ­ b in acij u v o d n ic so p re d v id e li 17; tem je bilo tre b a p rila g o d iti b i­ b lio g rafsk e v p ise in p ro g ra m ira ti n a d ro b n o ob d elav o n jeg o v ih ele­ m en to v v a v to m a tsk ih stro jih . P ri o g ro m n em g ra d iv u p rid e tu d i do iz je m n ih p rim ero v , k i sev ed a z a ­ h te v a jo posebno obdelavo. Z a p r i ­ m e re ta k e o b d elav e n a v a ja član e k širša p re d m etn a gesla in ta k o im e­ n o v an e »ročne kazalke«, ki v k a ­ zalih p ovezujeo e n o p red m e tn o sk u p in o z d ru g o ; b ib lio g rafsk i vpis te h elem en to v n im a in jih je tr e ­ ba »ročno« d o d ati g rad iv u , p red en g re v stro jn o obdelavo; vse d ru g e k a z alk e p a ra z b e re stro j sam iz b ib lio g rafsk eg a vpisa. M arsikdo bo u g o v a rja l n e k a te rim sp rem em ­ b a m v b ib lio g rafiji, v e n d a r bo o d ­ ločujoča n je n a p re d n o st p red v sem v tem , d a bo v n e k a j u ra h po k o n čan i re d a k c iji p o lletn eg a osnov­ n ega popisa že ležal v stav n ici ce­ lo tn i o d litek stav k a, k i ga bo tr e ­ b a le še zlom iti in tisk a ti. In še tu se bo d alo delo pospešiti, k o bodo p re m ag a li p ro b lem ra z lič n ih h itr o ­ sti stro je v v te h n ičn i v erig i; m ed ­ te m ko im ajo n p r. stro ji za o b d e­ lav o p o d atk o v izred n o visoko fre ­ kvenco, im a stro j za u liv a n je v rs t le frek v en co 10 zn ak o v v sek u n d i; v en em le tu bo v v erig o v k lju čen n o v sv etlo b n i sta v n i stro j, k i ga izd elu jejo n em šk a p o d je tja in ki bo zm ogel h itro st 1000 zn ak o v v se­ ku n d i. V eč član k o v v lan sk em le tn ik u govori o p ro b le m a tik i en o tn eg a te - z a v ra (th esau ru s). O pozoril bi na dva. P rv e g a je sp isal F. M odel in je bolj teo retičn eg a zn ačaja. G o v o ­ r i o p o jm u te z a v ra in n jegovem raz v o ju . G lede n a specifične ra z ­ lik e jih deli v jezik o v n e tezavre, k i jim je a p rio rn a p o d lag a h ie ra r­ h ičn a razd elitev , k la sifik a c ija ; te - zav ri, k i n im a jo z a osnovo k la ­ sifik acije, m a rv e č n a sta ja jo s šte ­ v ilč n im izborom b olj ra b lje n ih te r ­ m inov, so sta tistič n i teza v ri; in kon čn o so te z a v ri seznam i izrazov, k i n a j se u p o ra b lja jo k o t k lju čn i izrazi, p a so zato n o rm a tiv n i s e ­ zn am i in jih lah k o im en u jem o in - stru k tiv n e tezav re. Iz izk u šen j p ri se s ta v lja n ju k a ­ zal p a sta H. P re p e rsk i in K. J. Z u ra w sk i n a p is a la član ek o te za v - ru k o t pod lag i za p re d m e tn a k a z a ­ la re fe ra tn ih glasil. M ed o blikam i 214