URN_NBN_SI_DOC-AMJAX373
Šolska kronika • zbornik • 2 • 2007 232 tujih dežel. Na programu so bile tudi tri šolske ure srbohrvaščine, drugih tujih jezikov pa v šolskem radiu niso poučevali. 30 Pri ustvarjanju programa šolskega radia so sodelovale številne šole, predvsem iz ljubljanskega okoliša. Pred mikrofonom so se tako zvrstili učenci naslednjih šol: Državno moško učiteljišče v Ljubljani; I. in III. državna realna gimnazija v Ljubljani; Ženska realna gimnazija v Ljubljani; Državna klasična gimnazija v Lju- bljani; I. dekliška meščanska šola v Ljubljani; II. deška in dekliška meščanska šola v Ljubljani; Meščanske šole iz Viča v Ljubljani, Šiške, Novega mesta in Litije; I. dekliška in II. deška osnovna šola v Ljubljani; Licejska narodna šola v Ljubljani; Višja narodna šola sv. Petra v Ljubljani; Narodna šola iz Št. Vida nad Ljubljano; Narodne šole iz Trebnjega, Ribnice, Novega mesta in Mokronoga; Narodna šola na Barju; Narodna šola iz Most; Narodne šole iz Zaloga v Komendi, Cerkelj pri Kranju, Škofje Loke in z Jesenic; Narodna šola Št. Jurij pod Kumom; Narodna šola iz Braslovč; I. deška in dekliška ljudska šola iz Celja; Narodna šola pri sv. Marku s Ptuja; Narodne šole iz Litije, Tržiča, Svetinj in Dobrepolja; Narodna šola Dolž; Dekliška ljudska šola iz Kamnika; Državna vadnica v Ljubljani; Poiz- kusna ljudska šola v Ljubljani. Učenci narodnih oz. ljudskih šol iz različnih delov Slovenije so poskrbeli predvsem za doživeto spoznavanje ožje domovine v pokrajinskih oddajah, učenci meščanskih šol in gimnazij pa so z glasbenimi točkami in recitacijami sodelovali v proslavah in glasbenih urah. Sklepne misli Radio, izum dvajsetega stoletja, je prinesel ljudem novo kvaliteto življenja. Nanj so mnogi v začetku razvoja gledali z nezaupanjem in strahom, v resnici pa je postal neprecenljiv za Slovence v domovini in tujini, jih povezal med sabo ter vršil pomembno vzgojno-izobraževalno vlogo predvsem v procesu vseživljenjske- ga učenja. Šolski radio se zdi idealen učni pripomoček v novem šolskem sistemu delov- ne šole, ki jo je uzakonila prenova šolstva ob koncu dvajsetih let prejšnjega stole- tja. Postavili so novo razmerje med učiteljem in učencem, ki naj sodelujeta, pri- poročili pa so tudi uporabo različnih metod dela in raznovrstnih učnih pripo- močkov. Radio naj bi se uvrstil kot integralen del pouka v celotno šolsko delo, k temu pa bi nujno morala pomagati oblast, radijska postaja in učitelji. Še posebno je bil dobrodošel pri podeželski mladini, prikrajšani za številne raznovrstne kul- turne in izobraževalne možnosti, ki jih je ponujalo mesto. 30 Natančnejši podatki o oddajanju šolskega radia v posameznem šolskem letu so objavljeni v: Veronika Šarec, Vzgojno-izobraževalna vloga Radia Ljubljana od ustanovitve leta 1928 do leta 1941, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo, Ljubljana, 2005.
RkJQdWJsaXNoZXIy