URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

sh ran jev an ju , iskanju, m anipulaciji, m an ag e m e n tu , disem inaciji, evalvaciji in m a rk e tin g u inform acij n en eh n o povečuje (C ronin, 1983). D elež inform acijskega sektorja je v p o ra stu glede n a d ru g e g o sp o d arsk e p an o g e (km etijstvo, ind u strija, storitve). S tatistične analize rasti inform acijske dejavno sti za p o sa m e zn e d rž a v e so d ale tako im p resiv n e rez u lta te (Porat je za ZD A ugotovil, d a je d elež in fo r­ m acijske glede n a d ru g e d ejavn osti že leta 1975 dosegel 50%; tej številki naj bi se do leta 2000 p rib ližala tu d i V elika Britanija (Cavvkell, 1986)), d a je del raziskovalcev začel d v o m iti v njihovo resničnost in po d ro b n eje analizirati u p o štev a n o poklicno stru k tu ro inform acijske dejavnosti. P o rato v a (cf. C ronin, 1986a) klasifikacija inform acijskih poklicev, n a p o d lag i k a te re je p riše l d o svo jih p o g o sto c itira n ih sta tistič n ih u g o to v ite v , je vključevala sledeče štiri kategorije, ki sk u p n o zajem ajo k ar 180 različn ih poklicev: - inform acijski delavci: ustvarjajo nove inform acije ali obstoječe in fo rm a ­ cije zdru žu jejo v ustreznejše sklope; - obdelovalci inform acij: p ridobivajo in obdelujejo inform acije za nadaljnje operacije; - d istrib u terji inform acij: posredujejo pri kom unikaciji inform acij m ed n jih o v im i ustvarjalci in u p o rabn ik i; - v zd ržev alci inform acijske in frastru k tu re: v zd ržujejo tehnologijo, ki p o d ­ p ira inform acijsko dejavnost. N ek a te ri avtorji se s to klasifikacijo, zlasti z njeno p rv o kategorijo, n e strinjajo (C ronin, 1986). Sprašujejo se, ali sodijo v inform acijsko dejav n o st sam o poklici, ki so p o svoji n arav i p rim a rn o inform acijski ali tu d i tisti, ki in fo rm a­ cije ustvarjajo ali so m očno od v isn i od njihove u p o ra b e (na p rim e r ra zisk o ­ valci, učitelji, bančniki, bo rzn i p o sred n ik i itd.). Po n jiho vem m nenju m o ra m o b iti do statističn ih p o d a tk o v , ki naj bi d o k azo v ali obstoj inform acijske d ru ž b e, skeptični, saj je osnova, n a k aterih tem eljijo, po g o sto v prašljiva ali vsaj n edorečena. P red v sem p a sp oznanje o povečevanju deleža inform acij­ ske dejavnosti v svetu ne sm e biti edini in izključni d o k a z obstoja in fo rm a ­ cijske d ru ž b e . M enijo, d a so p o tre b n e široke sociološke in an tro p o lo šk e študije, ki bi pro u čev ale vpliv p o m en a inform acij in tehnologije n a d ru ž b o in p o sam ezn ik a v njej n a nivoju vsakdanjega življenja.