URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

3.2. Informacijska družba - vzajem n ost in en ovitost nasprotij p r o c e so v g lo b a liza cije in individualizacije Sociolog Z d rav k o M linar (1990), kije k o b ravnavi inform acijske d ru ž b e ub ral precej d ru g a če n p risto p kot doslej prik azan i avtorji, trd i, d a sm o že v obdobju p rep o z n a v an ja id en titete inform acijske d ru ž b e in ne le v fazi o b rob nih z az n av p o sa m ez n ih sp rem em b , pojavov in procesov. S prem em be, ki p risp e ­ vajo k identiteti inform acijske d ru žb e , se kažejo na vseh področjih človeko­ v eg a delovanja, od politike, g o sp o d a rstv a , izobraževanja, k u ltu re , ekologije itd., sev ed a tu d i knjižničarstva. Č eprav sociološka ra zp rav a o po jm u in fo r­ m acijska d ru ž b a še n i končana, p a ji je po M linarju (1989) treb a p riz n a ti vsaj sta tu s legitim ne p roblem atike. N a m esto nizanja frag m en tarn ih in splošn ih opažanj o širjenju in u p o ra b i raču n aln ik o v in telekom unikacij ter o njihovem vpliv u in sp re m e m b ah v d ru ž b i, je M linar (1989, 1990, 1990a) osrednjo p o zo rn o st p o sv etil širši, m a- kro-sociološki teoretski zasnovi pojasnjevanja sp rem em b , ki vodijo iz in d u ­ strijske v inform acijsko d ru žb o . Ta naj bi om ogočala bolj celovito in sistem a­ tično razlago d o lgo ročnih razvojnih trend ov. Sociološko koncepcijo razvoja o ziro m a p re h o d a v inform acijsko d ru ž b o je M lin ar (1990) p red sta v il z enovitostjo nasprotij procesov osam osvajanja (individualizacije) in p ovezovanja (globalizacije). O ba procesa nak azu jeta tako polarizacijo v sm eri k rep itv e in d iv id u aln e avtonom ije in d ru ž b e kot sv eto v n eg a sistem a kot tu d i težnjo k vse bolj n e p o sre d n e m u p režem an ju (vzajem nosti) m ed tem a procesom a. Polarizacija in m edsebojna po gojenost obeh procesov pa v o d ita v pro storsko, časovno, h ierarh ičn o in sektorsko p re stru k tu rira n je d ru žb e ter sp o d b u jata slabitev vm esn ih nivojev m ed p o sa ­ m e zn ik o m in globalno d ru ž b o (glej M linar, 1989). D inam iko procesov individu alizacije in globalizacije pogojujeta inform acij­ ska in telekom unikacijska tehnologija. Ta obenem z u n iv erzaln im i sta n d a rd i, ki om ogočajo p re to k inform acij po g lobalnih inform acijskih om režjih, om o ­ gočata tu d i izražanje e d in stv en e človekove osebnosti, saj sp o d b u jata p re h o d od tog ih k fleksibilnim , p o sam ezn ik u ali m anjši sk u p in i prilagojenim siste­ m om . Procesa globalizacije in individualizacije im ata torej p repletajočo se pojavnost. T ehnologije zato ne m orem o stro go deliti na p rv o , ki p o d p ira globalizacijo in d ru g o , ki je sred stv o za individu alizacijo (M linar, 1989). O sebni rač u n a ln ik je p rv en stv e n o nam enjen zadovo ljevanju in d iv id u a ln ih potreb. Po d ru g i stran i om režn e tehnologije in satelitske kom unikacije kar najbolj očitno kažejo težnjo po m edsebojni povezanosti. V en d ar p a se obe v rsti tehnologij m ed seboj p rep letata. K ončni u p o rab n ik i osebnih ra ču n aln i­ kov, ki im ajo po v ezav o s sveto v n im i om režji (npr. z Internetom ), uporabljajo in ustvarjajo inform acije ter tako h k rati sam ostojno zadovoljujejo in d iv id u al-