URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

n e po treb e (osam osvajanje) in p risp ev ajo h globalni kom unikaciji inform acij (povezovanje). H iter d o sto p do inform acij in p o sam ezn ik o v ne glede n a lokacijo po m en i, da sm o se bolj kot kdajkoli prej p ribližali m o žn o sti kom unikacije s kom erkoli, kjerkoli in kadarkoli. 4. Zaključek: inform acijska družba in v lo g a knjižnic v njej Z an im iv o in izred n o p o m e m b n o v prašanje za knjižničarstvo raz v ite g a sveta, ki si ga v en em izm ed svojih člankov zastavlja Blaise C ro n in (1983), je, kak šn a bo vloga knjižnic v porajajoči se inform acijski d ru žb i. A li si b o d o knjižnice zn ale p o isk ati svoje m esto n a tržišču inform acij in znanja in se vključiti ali m o rd a p o d re d iti tek m o v aln em u d u h u , ki ga poraja vse bolj k o m p e ten tn a k o n k u ren ca kom ercialnih p o n u d n ik o v inform acij? K ako naj n ep ro fitn a o r­ ganizacija k o n k u rira p ro fitn i in v prak si e n a k o v re d n o sledi h itre m u razvoju tehnologije? K akšno vlogo naj knjižnica v p rih o d n je o d ig ra n a vse bolj p o m e m b n e m po d ro čju zn a n stv en o -razisk o v aln eg a dela, "doživljenjskega" izo b ražev an ja, k valitetne izrabe p ro ste g a časa in zm anjševanja n eg ativ n ih posledic k o n cep ta inform acije kot tržn eg a b lag a in znanja kot m oči? P red n a m i je nekaj sk lo p o v pro b lem o v , s katerim i se v razv item sv etu resn o srečujejo, en e v m anjši in d ru g e v večji m eri p a z az n a v am o že tu d i p ri nas: - O d sto te k raču n aln išk o in inform acijsko pism en e u p o rab n išk e populacije knjižnic se veča (glej H orton, 1983). D o d a tn o osam osvajanje u p o ra b n ik o v om ogoča tu d i razvoj p ro g ra m sk e o p rem e, ki gre v sm eri prilagajanja k o n čn em u u p o rab n ik u . Z ato se pojavlja p ro b lem deprofesionalizacije k n již n ič a r s k e /in f o r m a c ijs k e d e ja v n o s ti. K n již n ič a r /in f o r m a c ijs k i p o sred -n ik im a kot p ro fesionalni iskalec inform acij o p rav k a z vse bolj inform acijsko k o m p eten tn im i u p o rab n ik i, k ar z a h te v a specializacijo na iz red n o ozka stro k o v n a p o dročja in n ep resta n o sledenje in o d g o v o rn o stro k o v n o v red n o ten je inform acijskih novosti. - Z razvojem n o v eg a d ru ž b e n e g a okvira, tem elječega n a telek o m u n ik aci­ jah in širitvi o sebnih raču n aln ik o v , postaja o d n o s m ed ustvarjalci, p o s­ re d n ik i in u p o ra b n ik i in fo rm acij v se bolj z a p le te n . T ra d ic io n a ln i p o sre d n ik i v do b i p re to k a in n e p o sred n eg a d o sto p a končnih u p o ra b n i­ kov d o vse večjih količin elektron sko sh ran jen ih p o d a tk o v (še zlasti p rim a rn ih d o k u m en to v ) izgubljajo p o m en , zato bojazen p o m a rg in a liz a ­ ciji d o lo čen ih tipov knjižnic ni p o v sem neu p rav ičen a. - K njižnice svojo p rih o d n o st vidijo v zad ovoljevanju p o treb u p o rab n ik o v , p o v ez an ih z nen e h n im d o d a tn im izobraževanjem , ki ga od p o sam ezn ik a z a h te v a fleksibilna trž n a ekonom ija. D rugo, za knjižnice p o m em b n o področje, je področje izrabe p ro steg a časa. T o da tu d i n a tem p o d ro čju