URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

V zroke za eksplozijo inform acij lahko iščem o v z n an stv en o - tehn ični re v o ­ luciji - v sp o zn an ju po nujnosti p rem ik a iz en erg etsk o raz sip n ih tehnologij n a tehnologije, tem elječe n a znanju, torej v vse večjem d ru žb en o -ek o n o m - skem p o u d a rk u n a zn an stv en o -razisk o v aln em d elu in n a p o v ečev an ju k o n ­ k u ren čn o sti iii do bička n a osnovi teh dosežkov. R azvojne projekte vse bolj p o d p irajo razn e vlad n e in n e v la d n e fondacije (C ronin, 1986a). Ena tem eljnih posledic in ten ziv n eg a razvoja zn an stv en o -razisk o v aln eg a d ela in p o u d a rk a n a form aln em izobraževanju je ek sp o n en cialn a rast števila inform acij na različnih stro k o v n ih področjih ter p osledično u p a d an je o d sto tk a p re b ra n e litera tu re (Popovič, 1988). P red en se je izraz inform acijska d ru ž b a splošno uveljavil, se je začelo v p o zn ih 50. in zgodnjih 60. letih večje število zn an stv en ik o v (m ed njim i še zlasti izsto p a D erek d e Solla Price) u k v arjati z vprašan ji rasti, stru k tu re in o rganizacije znanosti. Price je ustanovitelj posebne z n an stv en e discipline, im en o v an e 'scientometrija', ki se v celoti posveča p ro u čev an ju fenom ena eksplozije inform acij. P roučeval je ra st form alne kom unikacije v z n an o sti in p o sk u ša l k v a n titativ n o evalvirati zn an stv en o d ejavnost in njen 'o u tp u t' (cf. C ronin, 1986a). V d v eh svojih p o m em b n ih m ono grafijah (Science since Babilon ter Little science, big science) je izp o stavil sp oznanje o eksponencial- n i rasti števila zn a n stv e n ih revij od sred e 17. do sred e 20. stoletja. U gotovil je, d a je le-ta dosegla svojo a b su rd n o točko že okrog leta 1830, ko no b en zn an stv en ik n i m ogel več p reb rati ozirom a vsaj slediti vsem objavljenim delo m , ki bi bila p oten cialno zan im iv a za njegovo stro k o v n o področje (cf. C ron in , 1986). N ekateri zn an stv en ik i (npr. B ernal - cf. Cevc, 1989) zato danes, ko je ta pro b lem (im enujem o ga k ar patologija znanosti) še toliko bolj p riso ten , resig n iran o ugotavljajo, d a je včasih lažje kak pojav na n o v o o d kriti, kot pa v lite ratu ri p reveriti, če je že znan. V svoji d ru g i knjigi de Solla Price nadalje ugotavlja, d a se število prebivalcev n a Zem lji pod v o ji v sakih 50 let, od sto tek n o v ih zn an stv en ik o v p a se n a 1000 p rebivalcev podvoji vsakih 20 let. Število zn an stv en ik o v in zn an stv en ih revij se podv oji v sakih 15 let, litera tu ra za določeno področje zn an o sti v sa k ih 10 let. V zad n jem času naj bi živelo 80-90% vseh zn an stv en ik o v , k ar jih je sp lo h kdaj bilo (cf. C ronin, 1986a). P o d atk i veljajo za zgodnja 60. leta, za dan ašn ji čas p a bi bili zag o to v o še zgovornejši. Z an im iv o vprašanje, ki si ga ob teh im p resiv n ih k v a n titativ n ih p o d a tk ih (ob k aterih se m im o g red e ne m orem o up reti u p o rab i posm ehljive ok arak teriza- cije d an ašn je zn an o sti kot zn an stv en e industrije) kaže zastaviti, je v p rašanje k ak ovosti nastajajoče zn an stv en e produkcije. K tem u v p rašan ju se bo m o p rek o p ro b lem atik e citiranosti v pričujočem članku še vrnili, na tem m estu p a želim o opozoriti na dvoje. Prvič, na enoum je, ki izvira iz p rep ričan ja, d a že sam a količina u p orabljene literatu re bistv en o vpliva na kvaliteto izdelk a (članka, sem inarske naloge itd.). In d rugič, n a dejstvo, d a p ra v d o sto p n o st