URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

SSCI in A& H CI) in p re d se d n ik a ISI, ni nikoli citiranih k ar 25% z n an stv en ih člankov, p o v p reč n o število citatov n a članek za članke, ki so kdaj citirani, p a n e d o seg a števila 2 (cf. C ronin, 1986). G arfieldova m isel o zirom a h ip o tetičn a rešitev p ro b lem a preobilice zap isan ih inform acij je sledeča: Če bi bilo m o ž n o vnaprej identificirati d o k u m en te, ki b o d o dosegli visoko citiranost, in če bi bili n a to sam o ti vključeni v p o d a tk o v n e zbirke za p o sam e zn a p o dročja zn an o sti, bi bilo d elo zn an stv en ik o v , bibliotekarjev, info rm atik o v in d ru g ih veliko lažje. R ešitev, ki je d o določene m ere seveda diskrim inacijska in ne p risp e v a k n ačelu splošne d o sto p n o sti d o inform acij, je žal n eizvedljiva, saj kvalitete in v p liv a avtorjev o zirom a njihovih del n i m o žn o vnaprej p re d v i­ deti. 2.2. Informacija kot tržno b la g o Kot sm o že om enili, p ostaja so d o b n a d ru žb a vse bolj o d v isn a od inform acij in znanja. N atan čn a, p o p o ln a in h itra inform acija je om ogočevalni faktor razvoja d ru ž b e in p o sam ezn ik a, zato dobiva p red v se m v ra zv ite m sv etu vse večjo tržn o v red n o st. K oncept inform acije kot splošne d ru ž b e n e d o b rin e se v celoti oh ran ja le še v sp lo šn ih jav nih knjižnicah. V sem ostalim n een ak o stim se v inform acijski dobi s kom ercializacijo inform acij p rid ru ž u je še in fo rm a­ cijska n een ak o st tako n a nivoju n a ro d o v kot posam ezn ik o v (Popovič, 1988). P osledica razu m ev an ja inform acije kot tržn eg a b lag a in m oči (K ent,1979) je in ten ziv n o vlaganje k ap itala v razvoj inform acijske in telekom unikacijske tehnologije, ki naj bi zadovoljevala p otrebe p o njihovi u porabi. Po M linarju (1989), B elkinu (cf. Cavvkell, 1986) in d ru g ih p a inform acijska tehnologija o ziro m a vse m očnejša inform atizacija d ru ž b e p o eni stra n i v o d i k velikim časovnim p rih ra n k o m , p ro sto rsk i n eo d v isn o sti in hitrejšem u razvoju, p o d ru g i p a poten cira človekovo odvisnost, neenakost, izg u b o zaseb n o sti in socialno izolacijo. Inform acije kot tržn o blago ali izdelek (storitev) im ajo v p rim erjavi z d ru g im i d o b rin am i nekaj n e n a v a d n ih značilnosti. C ro n in (1986a) jih je n a n iz al in o pisal nek ak o takole: - p ro b lem i lastn ištv a inform acij: vseh p roblem ov lastn ištv a se ne d a rešiti z a v to rsk im prav o m , saj so lahko določene inform acije sk u p n a d ru ž b e n a last; - p roblem i v red n o sti inform acij: d o k o n čn e v re d n o sti (u p o rab n o sti) in fo r­ m acij ni v ed n o p rep ro sto določiti. O d v isn a je od zanesljivosti v ira in sp o so b n o sti u p o ra b n ik a (njegovega znanja, u stvarjalnosti, izkušenj), d a inform acijo zazn a in razu m e. V n asp ro tju s trad icio n aln im i izdelki se z u p o ra b o inform acije ne izčrpajo (u p o rab a lahko njihovo v re d n o st celo poviša), isto inform acijo je m o žn o p ro d a ti m no g o k rat. H k rati p a je p o tre