URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

b a do lo čenega u p o ra b n ik a po določeni inform aciji najpogosteje za d o v o l­ jena e n k ra t za vselej; - pro b lem i zastaranja inform acij: inform acije, ki dosegajo najvišjo trž n o v re d n o st (poslovne, ekonom sk e, narav o slo v n e, tehnične), so običajno tu d i najbolj p o d v rž e n e p ro b lem u zastaranja in p o p o ln i izgub i v red nosti; - življenjski cikel informacij: informacije lahko imajo več življenjskih ciklov, določene ideje se pojavijo, po določenem času poniknejo in se nato ponovno povrnejo n a površje, pač glede na potrebe ideologije družbe, uveljavljene znanstvene paradigm e ali svetovnega nazora posam eznikov; - pro b lem i načrtovanja: p o treb e po inform acijah časovno in p ro sto rsk o zelo variirajo, k ar zm anjšuje zanesljivost pred v id ev an j. K oncept inform acije kot tržn eg a blag a in o d v isn o st d ru ž b e o d teh d o b rin sev ed a še ne p om eni, d a postajajo inform acije p rim a rn i p ro izv o d razv itih ekonom ij. Inform acije om ogočajo in prispevajo k u sp e šn e m u ek o n o m sk e m u delo v an ju , so p o d p o rn i steber so d o b n ih ekonom ij, ki jih n ek ateri im enujejo k ar ekonom ije, tem elječe n a inform acijah (C ronin, 1986a). 3. Inform acijska družba V odilna m isel C ro n in o v eg a (cf. C ronin, 1986a) u v o d n e g a referata n a letni konferenci b ritan sk ih in irskih raču nalnikarjev n a tem o inform acijske d ru ž b e leta 1985 se je glasila n ek ako takole: "Inform acijska d ru ž b a je tista, v k ateri je d elo intelek tu aliziran o ; v kateri zv en i rek "Služiti si k ru h v lastn em potu" precej an ahronistično. Izrazi, kot so inform atik, in žen ir znanja, m a n ip u la to r sim bolov, sistem ski inženir, p ro g ram sk i an alitik itd. bod o k m alu tako v sak ­ danji, kot so bili nekoč m linar, v rv a r ali kolar." K ako b lizu tem n ap o v e d im sm o in od kod le-te sploh izvirajo? O glejm o si najprej slednje. T erm in informacijska družba je svoje življenje začel v 60. letih ko t sociološki k o n stru k t. N ato je p o stal m očno priljubljen p ri fu tu ristih , ki so v inform acij­ ski d ru ž b i p o eni stran i videli prihajajoče obdobje šoka z a rad i n ez m o žn o sti človekove p rilag o d itv e korenitim in nag lim sp rem em b am , p o d ru g i pa obdobje n eslu ten ih m o žn o sti in večje dem okracije (Popovič, 1988). P o n o v n o je o b ra v n a v a n i k o n cep t p rid o b il svoj z n a n stv e n i u g led skozi poglobljene sociološke študije in statistične raziskave ek o nom skih in p o litičnih a n aliti­ kov (C ronin, 1986a), k aterih n am en e in rezu ltate si b o m o ogledali neko liko kasneje. D o d a n es je pojem informacijska družba dobil m nožico sin o n im o v , kot na prim er: inform acijska ali elek tro n sk a doba, p o stin d u strijsk a, p o stk ap itali-