URN_NBN_SI_DOC-APWQDMUI

stična, p o stm o d ern a, p ostideološk a, sto ritv en a ali p ro g ra m ira n a d ru ž b a , d ru ž b a znanja, sv eto v n a vas, infosfera, tretji val, raču n aln išk a revolucija, n o v a do b a, d o b a raču n aln ik o v , inform acij itd. (Popovič, 1988; C ronin, 1986a; M linar, 1989). Že sam o term inološko izrazje, k ije m očno afirm ativ n o ali m etaforično, kaže, d a gre za d ru ž b o ali civilizacijsko obdobje, v k aterem im ajo v d ru ž b en o -ek o - n o m sk e m razvoju inform acije in znanje p revlad ujočo vlogo, v katerem dom in irajo sto ritv en e dejavn osti n a d p ro izv o d n im i, u n iv e rz e in ra z isk o ­ v aln e u sta n o v e n a d g o sp o d arsk im i, in d u strijsk im i podjetji (Popovič, 1988). Po Bellu (cf. C ronin, 1983) je za inform acijsko d ru ž b o , ki jo sam sicer im enuje p o stin d u strijsk a, značilen še razvoj in n a d z o r n a d t.i. "in telektualno te h n o ­ logijo" ali tehnologijo, ki u p o šte v a om ejenost energ etsk ih virov. Širitev te tehnologije je n e p o sre d n a p o sled ica tre h m edsebojno p o v e za n ih tren d o v : - ek sp o n en cialn e rasti števila zap isan ih inform acij - t.i. eksplozije in fo r­ macij, - naraščajoče inform acijske zavesti ter splošne o d v isn o sti d ru ž b e od in fo r­ m acij in znanja ter - p o sp ešen e g a razvoja inform acijske in telekom unikacijske tehnologije. M a rtin (cf. C ronin, 1986a) je inform acijsko d ru ž b o o p red elil kot d ru ž b o n a razvojno višjem p o stin d u strijsk em nivoju. N jene značilnosti so visoka sto p ­ nja kom pjuterizacije, p reto k velikih količin elek tro n sk o sh ran jen ih p o d a tk o v in m očna o d v isn o st od razvoja inform acijske in telekom unikacijske teh n o lo ­ gije- Logično vprašanje, ki sledi p rik a zu teh frag m en tarn ih značilnosti in fo rm a­ cijske d ru ž b e, je, v kolikšni m eri gre p ri njihovem nizanju za izraz dejanske, em p iričn e stv arn o sti v n a sp ro tju s h ipotetičnim i ali futu rističn im i n a p o v e d ­ mi. V n ad aljev an ju si bom o najprej ogledali rez u lta te ek o n o m sk ih in političnih študij in n a to sociološki p risto p k o b rav n av i inform acijske d ru žb e. 3.1. Rast inform acijske dejavnosti - d o k a z ob stoja inform acijske družbe? P reh o d iz in d u strijsk e v inform acijsko d ru ž b o so z rastjo inform acijske dejav nosti v svetu od konca 60. let naprej p rv i resneje p o sk u šali d o k azati ek onom ski in politični analitiki. Tega p re h o d a sicer n i m o žn o en o vito časov­ n o in p ro sto rsk o začrtati, pravijo, jasno p a je, d a se p o vsem sv etu (še zlasti p a v ZD A , n a Japonskem , Z a h o d n i E vropi in A vstraliji) o d sto te k d elo v n e sile, ki k akorkoli p rofesionaln o sodeluje p ri ustvarjanju, zbiranju, obd elavi,