URN_NBN_SI_DOC-AWUTKB2Y

H ow to be prepared for the meeting w ith the future, how to satisfy the need for quick and adequate inform ation, how to deal w ith the new technology, all these are essential questions not only for the future but also for the present of librarian- ship. Razvoja tehnologije praktično nobena stroka ne dohiteva. T u d i čas, v katerem živim o, sleherni dan postavlja pred nas nove in nove zahteve in naloge. Vse profesije so nenehno pred izzivom , kako se soočiti s problem i sedanjosti in kako od g o vo riti na vprašanja, ki jih bo zastavil jutrišnji dan. Za knjižničarsko stroko je lovljenje časa in korakanje vštric z novim i iznajd­ bami in prijem i nemara še težje in neprijetnejše, saj prilagajanje novostim ni ravno odlika knjižničarstva. Določena inercija stroke, kot je to tu d i prim er drugod, je p ri knjižničarstvu še poudarjena; zato se tu d i novostim včasih prej upiram o, kot pa da bi jih sprejemali. Seveda takšna ugotovitev velja na splošno in ne za vse prim ere, zato smo tembolj veseli zglednih prim erov, ko so knjižničarji nosilci širših sprememb v knjižnicah in v družbi nasploh. Vendar je dejstvo, da knjižničarstvo zaostaja za razvojem, p ris ililo številne knjižnice, da razmišljajo o prihodnosti in seveda o nalogah knjižnic v času, k i je pred nami. Tako je British Library izvedla raziskavo z naslovom Infor­ macije U K 2000, kjer poskušajo iskati odgovore na številna vprašanja razvoja na prehodu v novo tisočletje. Od takrat, ko so objavili rezultate te študije, so se že zgodili pom em bni dogodki, ki najbrž ne bodo ostali brez vpliva na inform atiko, čeprav so širše gospodarske ali politične narave: n.pr . zrušenje komunističnega režima v V zhodni Evropi, združenje Nemčije, zalivska voj­ na, ekonomska recesija in porast nezaposlenosti... Tako so vsa tu d i še najbolj znanstvena predvidevanja prihodnosti izpostavljena številnim dogodkom , k i vplivajo tudi na razvoj inform atike in knjižničarstva in ki se pač ne dajo predvideti. "Nerad napovedujem, še najmanj pa prihodnost," je izjavil neki futurolog. Pa vendar je kljub tej nehvaležni nalogi napovedovanja možno v glavnih sme­ reh zadeti, kam se bomo gibali v p rih o d n jih letih in kaj p rib ližn o bomo dosegli. Pravijo, da je za uresničitev tehnološke inovacije potrebno vsaj deset let. Če je temu res tako, potem že kar precej dobro vemo, kaj nas čaka leta 2000, saj bi morale vse novosti na tehnološkem področju biti že patentirane. Res pa je tudi, da so se nekatere inovacije zelo hitro razširile in oprijele v praksi, n.pr . videorekorderji, C D -rom i, telefaksi itd. Tako je mogoče, da nas v zasedi še