URN_NBN_SI_DOC-AWUTKB2Y

čakajo kakšna nova tehnološka čudesa, o katerih se nam še sanja ne, ki pa utegnejo postati resničnost tu d i še pred koncem tega tisočletja. Poleg vsega je tu še človeška inercija, ki preprosto ne more tako h itro dojeti tehnoloških sprememb, se jim p rila g o d iti in jih sprejeti. Tako z našim člo­ veškim spoznavanjem in doumevanjem novosti nujno kasnimo, saj prepros­ to nismo sposobni absorbirati marsikatero tehnološko novost, k i je že tu. Na razvoj knjižničarstva bodo posredno ali neposredno v p liv a li nekateri dejavniki, ki bi jih lahko razvrstili v gospodarske, družbenopolitične, tehno­ loške in človeške. Med temi je m orda še najpomembnejši gospodarski dejav­ nik, ki pa ga je zelo težko p redvideti. Za zdaj je očitno, da se knjižničarstvu ne obetajo najbolj rožnati časi, ker bo tu d i v prihodnje z javnim i sredstvi precej težje, kot pa je b ilo doslej. Iz izkušenj pa dobro vemo, da p ri vsakem rezanju sredstev najbolj trp ijo prav takšne dejavnosti, ko t je knjižničarska oz. informacijska. Čim bolj je družba nerazvita, tem prej bo našla "rezerve" prav na področju inform acijskih storitev. Zato se bo potrebno še kako organizirati pri tol­ mačenju vloge knjižničarstva, potreb po pretoku inform acijskih tokov, h itri in ažurni inform aciji za potrebe družbe in še posebej za razvoj gospodarstva. Prav tisti, ki delujem o na področju posredovanja inform acij, ne bi smeli biti n ik o li zadovoljni s stanjem naše stroke v družbi, temveč bi m orali b iti njeni a ktivn i propagandisti. Drugače povedano, iz pasivnih prejem nikov družbe­ nih sredstev se m oram o preleviti v dejavne pobom ike in zagovornike stroke in njene vloge. Pritisk na javna sredstva in koristnost njihove uporabe bo bržčas čedalje hujši, saj bodo financerji tu d i od knjižničarjev terjali, da jim polagajo račune za vsak potrošeni dinar. Zato najbrž ne bo odveč, če bomo čim prej iznašli m erila za vrednotenje uspešnosti naše dejavnosti, za evalvacijo knjižničar­ skih storitev, za oceno "output-a", za takoimenovane "cost-benefit" analize. To so za knjižničarstvo v glavnem še neznane stvari, pa vendar že trkajo na vrata; prej ko se jih bom o lo tili, bolje bo za nas, ali pa vsaj za tiste, k i se bodo hoteli uspešno spopadati s tem i problemi. Minevajo časi, ko smo lahko dokazovali naš obstoj in delovanje s k u ltu rn im i potrebam i Slovencev, z nekakšno družbeno nujnostjo, da imamo v določenem okolju knjižnico. Namesto sicer upravičenega ponosa na knjižnične fonde bomo v prihodnje m orali poudarjati predvsem posredovanje inform acij. V ospredju bodo knjižničarske storitve, kjer bom o m orali vsaj določena opravila zaračunavati, saj bo to ob opešanih družbenih sredstvih nujno dopoln ilo k finansiranju naše dejavnosti. Vsekakor lahko računamo, da bo v prihodnje v p rv i vrsti skrb za živo, neposredno, aktualno inform acijo. Knjižničarstvo se bo v