URN_NBN_SI_DOC-AWUTKB2Y

prihodnosti prevesilo v posredovanje takšnih inform acij in bo vse manj poudarka na kn jižničnih zalogah. Fondi bodo v fu n kciji posredovanja in fo r­ macij, knjižnica pa se bo m orala tu d i v svoji nabavni p o litik i usm eriti predvsem na nabavljanje takšnih gradiv, ki bodo čim bolje prispevala k usposabljanju njene inform ativne dejavnosti. Nacionalna knjižnica bo krepila svojo vlogo k o t središče knjižničarskega sistema, kot nacionalni bibliografski center, kot najbolj dragoceno hranilišče in s tem tu d i posrednik inform acij iz vsebovanega gradiva, kot zakladnik narodove ku ltu rn e dediščine itd. Po d ru g i strani pa se bo njena vloga sprem injala pod v p liv o m nekaterih d ru g ih sprem ljajočih pojavov, zlasti, denim o, vzajemnega kataloga. Njena povezovalna vloga bo okrepljena, čeprav bodo pom em ben delež odigravale tu d i druge knjižnice, zlasti osred­ nje ali regionalne. Vendar sistem ne bo zaživel, če ne bo medsebojno pove­ zan. Nacionalna knjižnica najbrž ne bo edini povezovalni faktor, bo pa vsekakor ostala sistemsko najpomembnejši, če se bo tu d i sama kadrovsko in strokovno dovolj jasno oblikovala v tej smeri. Bila pa bi velika škoda, če bi dopustili, da se nekatere centrifugalne sile preveč razmahnejo in poskušajo razbiti delovanje enotnega sistema knjižničarstva na Slovenskem. Primere takega položaja poznamo iz nekaterih d ru g ih držav in tu d i dobro vemo, kako težko je ponovno povezati knjižnice v enoten sistem, če ta postane razdrobljen. Nacionalna knjižnica pa se bo sama morala povezovati v evropski sistem nacionalnih knjižnic, saj bo to nujna, naravna povezava tu d i družbe v celoti. Bržčas se bo pokazalo, da se bistveno razširja pojem nacionalne knjižnice, saj bo njena dejavnost z v k lju čitv ijo v evropske tokove nujno postajala čedalje bolj poudarjeno mednarodna. Knjižnice bodo m orale p ri oblikovanju svojih fondov nujno jemati v poštev tu d i tehnološke novosti, saj še zdaleč ne bo več nujno nabavljati gradiva v klasični o b liki (knjige, revije, Časopisi itd ) pač pa se bo čedalje pogosteje morala preusm eriti v alternativne oblike, v katerih bo gradivo na voljo in ki ga bo tako mogoče hitreje in uspešneje posredovati uporabnikom . In kakšna bo knjižnica na prelom u tisočletja? Tu je m nogo viz ij in delfijskih prognoz, toda ena med n jim i je zagotovo zelo zanim iva, da ne rečem tudi protislovna - uvajanje elektronske knjižnice. V tej knjižnici bodo lahko od daleč, prek term inalov iskali gradivo različni uporabniki, naročali gradivo po vsej verjetnosti online, dobivali gradivo po elektronski poti, bržkone kar neposredno na svoj računalniški spom in ali na disketo. Tu ne bo šlo samo za tekst, ampak take možnosti obstoje tu d i za zvočne, glasbene kasete in video kasete. Takih elektronskih knjižnic ne bo potrebno veliko, saj bodo lahko prek daljinskih p riklju čk o v oskrbovale vso deželo.Nemara bo dovolj, če bo samo ena taka knjižnica, ali pa nemara samo nekaj, ker bo to popolnoma