URN_NBN_SI_DOC-AWUTKB2Y

Elektronska izmenjava podatkov bo zacvetela, pa vendar vsaj do konca tega desetletja osebno ne pričakujem , da bo ta nova tehnologija docela zamenjala papir. D igitalno optično shranjevanje zapisov bo bržčas v dobršni m eri zamenjalo m ik ro film , zlasti zavoljo svoje m nogo večje trajnosti in priročnos­ ti, vendar pa bo preteklo še m nogo vode, preden bo vse publicirano v elektronski o b liki. Zlasti p ri raznih oblikah zapolnjevanja prostega časa in zabave, n.pr.s čitanjem knjig, revij, časnikov ne verjamem, da bo vse to možno nadom estiti z elektronskim i sredstvi, ker je to pač nerodno in predra­ go. Pri teh g ra d iv ih je tu d i namen njihove uporabe drugačen: m i to želim o le prebrati, ne pa iskati podatke, prerazporejati vrstn i red ali kako drugače m a n ip u lira ti s tekstom. Knjižnice se bodo m orale soočiti tu d i z n o v im i kom unikacijskim i sredstvi, ki nam bodo lajšala ali pa grenila življenje. Telefonija doživlja zadnje čase nesluten razvoj in tu so še mnoge neizkoriščene možnosti, od prenosnih, brezžičnih, avtom atskih telefonov pa vse tja do posebej kom biniranih siste­ m ov kot so n.pr . ISDN. Skratka, telefon ponuja dosti več, kot goli pogovor prek žice in te m ožnosti se že danes postopoma uveljavljajo, v prihodnosti jih bo pa še dosti več. Računalniki bodo bržčas im eli že vgrajene modeme, tako da bo možno notranje pa tu d i zunanje povezovanje z d ru g im i računalniki. S tem se bo sicer povečala nevarnost vnosa virusov v lastni računalnik, zato se bo potrebno zaščititi z dodatn im i ukrepi pred takšno nevarnostjo ali pa uporabljati za zunanjo povezavo posebne računalnike. V demografskem pogledu leto 2000 ni takšna uganka, saj že danes vemo, k o liko bo takrat odraslih lju d i, ker so ti že rojeni, razen v ko liko r ne bi prišlo do hudih nesreč za človeštvo, kot so vojne ali kuge. No, pa tudi to še ne pove dosti o m orebitni uporabniški stru ktu ri, ki bo potrebovala knjižničarske storitve. Pač pa lahko v samem knjižničarstvu pričakujem o, da se bo rahlo d vig n ilo število zaposlenih in da bo bržkone tu d i feminizacija naše stroke še v porastu. Lahko pričakujem o tu d i, da bo kvalifikacija osebja v knjižničars­ tvu višja, za kar se bo m oral zlasti p o tru d iti oddelek za biblotekarstvo na filozofski fakulteti. Študij bibliotekasrtva bo m nogo bolj ustrezal sodobnemu p ro filu knjižničarja, ki bo m oral b iti oprem ljen z najsodobnejšimi znanji za prihodnje naloge bibliotekarstva krepko tja v 21. stoletje. Družbeno-ekonom ski dejavniki bodo narekovali mnoge nove poglede na vlogo knjižničarstva, kar pa bo seveda v mnogočem odvisno tu d i ob p o li­ tičnega razvoja. Že v b ližnji prihodnosti lahko pričakujem o, da bomo vso zakonodajo na tem področju sprem enili in renovirali in s tem vsaj za nekaj časa določili nove temelje za našo dejavnost. Pričakujemo pa lahko tu d i razvoj informacijskega tržišča, ki bo vp liva lo tu d i na p ro fil in aktivnost