URN_NBN_SI_DOC-AWUTKB2Y

knjižnic. O čitno se bo tudi na področju knjižničarstva močneje angažiral zasebni kapital, zlasti pri hitrem posredovanju inform acij. Na zakonodajnem področju v širšem smislu lahko pričakujemo nadaljnje razprave o varovanju podatkov, o pravici posameznikov na kontrolo podat­ kov, o zaščiti posameznika pred zlorabami, pa tu d i o svobodnejši rabi in pretoku inform acij. O avtorskih pravicah se bodo m orali izkristalizirati nekateri pojm i, čeprav tu ni čisto jasno, ali se bodo avtorske pravice krepile, ali pa bodo začele spričo delovanja nekaterih novih tehnologij postopoma izginjati. N edvom no je človeški faktor tisti, ki zadržuje prenagel razvoj tehnologije, saj se človek ne zmore tako naglo prilagajati vsem novostim. Če si zam islim o uporabnika pred desetimi leti, potem bržkone vidim o, da se le ni toliko bistveno spremenil, da bi to vplivalo na vsebino knjižničarske dejavnosti. Najbrže bo tako tu d i v naslednjem desetletju, ob letu 2000. Slejkoprej pa bo porasla potreba po h itri, sveži, ažurni inform aciji, zlasti če bo dostopnost do knjižnic možna tu d i prek oddaljenih term inalov. Računati je treba s tem, da bo čedalje manj a ktivnih lju d i zahajalo v knjižnice in tam iskalo podatke, kajti za to preprosto ne bodo im eli časa. N jim bo treba postreči z aktualno inform acijo na dom u ali na delovnem mestu. Zato pa bo tu d i zraslo pričako­ vanje uporabnika do točne in čim bolj sodobne informacije. Vedeti je treba tudi, da prihaja k nam generacija, ki bo vajena računalnikov iz šolskih klopi in jim bodo zato sodobne računalniške aparature tako domače, kot so nam danes pisalni stroji. T udi njihov življenjski slog bo bržkone drugačen od današnjega, saj bo to generacija, ki raje telefonira, kot piše, ki raje posluša hi-fi, kot hodi na koncerte, ki raje gleda video kasete, kot hodi v kino ali na razstave, k i jim raba CD-roma ali online računalniške povezave ne povzroča zadreg. Po d ru g i strani pa lahko tu d i upamo in verjamemo, da nemara le ne bodo tako različne, kajti med njim i bo m arsikdo še vedno rad posegel po dobri stari knjigi in v njej našel iste radosti in zadovoljstva, kot jih tu d i mi. Če bomo hoteli korakati s časom, se bomo m orali zavedati vseh teh m ožnih sprememb in jih vnašati v načrte naše dejavnosti v prihodnosti. Bolj ko bomo gledali naprej, manj nas bo spodnašalo danes. Sprememb, ki jih bo prinašal čas in nova tehnologija, se ni treba bati. M orali jim bomo pogum no pogledati v oči in se spoprijeti z njim i, saj bomo edino tako lahko preživeli in se znašli v novem času in v novem okolju.