URN_NBN_SI_DOC-AY2LGIMB

nem avtorstvu. Poročilo obsežno pri­ kazuje to razpravljanje in kritično pretresa mnenja udeležencev ter za­ ključi z ugotovitvijo, da je konferenca samo potrdila že obstoječe koncepte. Opozorili bi še na zanimiv članek v 3. številki revije: Maurice B. Line, Student Attitudes to the University Library. A Survey at Southampton University, članek govori torej o od­ nosu študenta do univerzitetne knjiž­ nice in sicer na podlagi ankete, ki jo je maja 1962 izvedla univerzitetna knjižnica v Southamptonu. Osebje univerzitetne knjižnice navadno pre­ cej dobro ve, kaj sodi o knjižnici pe­ dagoški kader, medtem ko si je dosti teže predstavljati, kaj si o njej misli­ jo študenti. Tako se kaj lahko zgodi, da je delo bibliotekarja v univerzitet­ ni knjižnici pravzaprav komunikacija z neznano publiko. Anketa v southam- ptonski univerzitetni knjižnici je sku­ šala odpreti možnosti, da se odstrani bariera, ki loči bibliotekarja od štu­ denta. Avtor članka sicer priznava, da bi bil neposreden pogovor s študenti uspešnejši kot vprašalnik, vendar je tudi ta nedvomno prvi korak na poti k boljšemu razumevanju. Vprašalna pola je vsebovala med drugim slede­ ča vprašanja: Ali se študent lahko znajde in orientira v knjižnici? Ali so mu katalogi pri tem pomoč ali ovira? Ali študent ve, kakšne vrste pomoč mu lahko nudi bibliotekar in ali je pripravljen to pomoč sprejeti? Ali ni morda med študentom in knjižnico psiholoških ovir? Na vprašanje, kako se lotevajo zbiranja referenc za di­ sertacijo ali diplomsko nalogo, je ve­ čina študentov odgovorila, da jih pri tem vodi profesorjev nasvet, nadalje podatki, ki jih najdejo v knjigah in šele prav nazadnje bibliografije, stvar­ ni katalog in posvet s knjižničnim osebjem. Zelje in kritike študentov so bile deloma utemeljene, deloma ab­ surdne, pri večini pa se je izkazalo, kako največ težav izvira iz tega, da študenti sploh ne vedo za obstoj os­ novnih pripomočkov in tudi ne za na­ čin, kako naj bi te pripomočke upo­ rabili. Najti je torej treba primerno pot, da se omogoči komunikacija med študenti in univerzitetno knjižnico. Članek predlaga sledeče rešitve tega vprašanja: 1. Osebje univerzitetne knjižnice naj posveti adekvaten čas in pozor­ nost za pomoč in nasvet študentom. 2. Po zgledu knjižnice v Leedsu bi bilo dobro ustanoviti odbor, ki bi po­ vezoval osebje knjižnice s študenti. 3. Kot tretjo rešitev predlaga avtor članka, naj bi knjižnica prirejala se­ minarje o uporabi osnovnih pripo­ močkov, ki bi dali tako priložnost za direkten pouk kakor tudi možnost za izmenjavo mnenj. Potrebno je torej, da univerzitetne knjižnice uvidijo, kako lahko take ovire in težave, ki jih je odkrila an­ keta, vplivajo na študentovo uporabo knjižnice. Temeljitejši študij bi pove­ dal še več o tem, kako študent gleda na knjižnico, in bi pomagal biblio­ tekarju, da bi jo tudi sam videl z dru­ gačnimi očmi. Library Science Abstracts izhajajo v Londonu štirikrat letno; izdaja jih The Library Association. Ti ekscerpti izbranih člankov in publikacij so ure­ jeni kot tekoča bibliografija, ki naj bi dajala aktualen pregled teorije in prakse v bibliotekarstvu in na sorod­ nih področjih. Revija zajema najraz­ ličnejše tipe knjižnic in skuša priteg­ niti v obravnavo bibliotekarske publi­ kacije iz čim več držav. Njeni so­ delavci redno ekscerpirajo letno 200 strokovnih revij, knjig, brošur itd. Seveda gre pri tem za izbor tehtnejših in obsežnejših člankov in razprav. V letu 1963 se je okvir upoštevanih dr­ žav razširil na arabske, bolgarske, hebrejske, srbohrvatske in turške pu­ blikacije. Izmed jugoslovanskih revij najdemo v seznamu samo Vjesnik bi- bliotekara Hrvatske (po pomoti je navedeno, da izhaja na Češkoslova­ škem). Ekscerpti so urejeni po področjih, kot so na primer zgodovina in filozo­ fija bibliotekarstva, delovanje biblio­ tekarskih združenj, profesionalna