URN_NBN_SI_DOC-BIZPRIOL

nalnikov in avtom atske obdelave podatkov (AOP) v knjižnicah. Skle­ njeno je tudi bilo, da vodi sem inar kom isija za avtom atizacijo in m ehanizacijo D ruštva bifliotekarjev Slovenije, neposredno organizacijo v M ariboru pa prevzam eta Društvo bibliotekarjev M aribora in Višja tehniška šola v M ariboru. Tudi po teh zadnjih zasnovah je bil sem inar zam išljen dokaj skrom ­ no, z udeležbo nekaj predstavnikov društev bibliotekarjev vsake repu­ blike ozirom a pokrajine in nekoliko večjim številom bibliotekarjev iz Slovenije. Predvideno je bilo, da bo od 30 do največ 40 udeležencev, prečitano pa 4 do 5 referatov, tako da bi bil sem inar lahko končan v enem dnevu. V endar je organizatorju uspelo pridobiti k sodelovanju toliko poročevalcev, da je bilo program nujno treba razširiti na dva dneva. Tudi dejanski končni obisk je presegel vsa pričakovanja: vsega skupaj je bilo na sem inarju s poročevalci vred 87 udeležencev, od tega 23 iz drugih jugoslovanskih republik. To sam o potrjuje, da je bil semi­ n a r organiziran v pravem tren u tk u in da bibliotekarji po vsej Jugo­ slaviji že čutijo potrebo, da z m odernim i m etodam i poslovanja in uvajanjem najsodobnejše tehnike stopijo v korak z naprednejšim i kolegi v tujini. Referati na sem inarju so bili razdeljeni v tri skupine. N ajprej so' bili na vrsti referati, ki so obravnavali splošna vprašanja uvajanja AOP v knjižnično delo, nato so sledila poročila o uvajanju avtom atizacije v M ariboru (druga skupina) in v Ljubljani (tre tja skupina); poudarek je bil na slednjih, ker je bil tudi prvi nam en sem inarja, da seznani jugoslovanske bibliotekarje s praktičnim i dosežki in izkušnjam i na tem področju pri nas in jih spodbudi k tem u, da se tudi sam i lotijo podobnih eksperim entov, če im ajo za to kolikor toliko realne pogoje in možnosti, ozirom a prično o tem vsaj razm išljati. Žal je zaradi odsotnosti avtorja m oral v prvem splošnem delu odpasti obsežni referat inž. Dušice Hadži-Pešičeve iz Nacionalne knjiž­ nice SR Srbije v Beogradu (N ekateri problem i avtom atizacije v biblio- tekarstvu in v inform acijski dejavnosti), ki bi bil zaokrožil in dal tehtnost bolj teoretski strani sem inarja, hkrati pa navezal skrom na jugoslovanska prizadevanja na že precej razvito AOP v knjižnicah in dokum entacijskih službah in zato že k ar bogate izkušnje v nekaterih naprednejših državah po svetu. To je vsaj nekoliko nadom estil D. Vido­ vič s svojim drugim referatom , m edtem ko je v prvem utem eljil smisel­ nost uvajanja AOP v knjižnično poslovanje pri nas ne glede na to, da je za zdaj to še vedno dražje od klasičnega poslovanja. Glede na že obstoječe možnosti m ednarodne izm enjave bibliografskih podatkov o znanstveno tehnični literaturi na m agnetnih trakovih je J. Kokole poro­ čal o osnovnih pogojih (standardizacija bibliografskega opisa, prim erni poenoteni način zapisa bibliografskih podatkov na m agnetnih trakovih), da je takšna izm enjava zares učinkovita in ne predraga. Poročila o uvajanju AOP v knjižnice in dokum entacijske službe v Sloveniji so pokazala, da je led že prebit na več področjih. Z računal­ nikom se že lahko oblikujejo strojni katalogi in izdajajo seznami novosti (F. M ajcen) ozirom a iz več kazal sestavljeni inform acijski